Svetovne ekoigre brez meja, kot so organizatorji poimenovali niz enodnevnih čistilnih akcij pod sloganom Dajmo, svet! (Let's do it world), bodo potekale od 24. marca do 25. septembra. Igre odpiramo prav Slovenci skupaj s Portugalci, medtem ko se bodo zadnji na skupno pobiranje odpadkov odpravili Francozi.
Priprave in aktivnosti že potekajo v več kot 80 državah, a koordinatorji s celega sveta upajo, da bi lahko na štirih celinah - Afriki, Aziji, Evropi ter Severni in Južni Ameriki - presegli magično mejo stotih prizorišč.
Divja odlagališča naj bi očistili na milijone ton smeti, poleg prispevka k čistejši naravi pa bodo organizatorji prostovoljne čistilne akcije ustvarili tudi prvi svetovni register nezakonitih odlagališč odpadkov. Potek akcije je jasen in projekt po vseh državah poteka enako kot v Sloveniji. V enem dnevu bodo državljani čistili divja odlagališča, ki so predhodno vnesena v digitalni register.
Na svoji spletni strani so zapisali, da je cilj gibanja in "največjega okoljskega podviga prostovoljcev v zgodovini človeštva" spodbuditi civilnodružbene čistilne akcije po vsem svetu in "tako povezati različne skupnosti, ljudi in organizacije ter okrepiti poznavanja trajnostnih modelov in izbir na svetovni ravni".
Estonci navdušili svet
Leta 2008 sta poleg Estonije ledino orali še njeni sosedi Litva in Latvija. "Kampanja se je rodila iz ene ideje - kaj če očistimo vso državo," pripoveduje Toomas Trapido, ki je bil med prvimi estonskimi pobudniki akcije. Že takoj na začetku so si zadali, da bodo akcijo izpeljali v samo enem dnevu.
Ker se tako obsežnega projekta pred tem ni lotil še nihče, niso imeli ideje, kako naj bi vse skupaj izgledalo, vendar pa so bili prepričani, da je mogoč, se začetkov spominja eden od idejnih vodij Rainer Nölvak.

Načrt je bil okolje očistiti 10.000 ton smeti v enem dnevu, za kar so predvidevali, da bi bilo potrebno najmanj 40.000 prostovoljcev. Najprej je bilo na vrsti oblikovanje skupin prostovoljcev, pri čemer so k sodelovanju privabili tudi strokovnjake. V nekaj tednih se je zbralo 20 ljudi in ta številka se je kmalu povečala na 620. Sledilo je iskanje podpore pri ljudeh, skupnostih, podjetjih, medijih, politikih in različnih organizacijah.

Za projekt so pridobili več kot 500 uradnih partnerjev, ki so pomagali s svojimi sredstvi ali kadri. "Na neki točki so nam rekli, da smo kot mafija - nihče nam ne upa reči ne," opisuje Nölvak.

Naslednji korak je bil lociranje odlagališč in ocena količine odpadkov, tako da so ustvarili virtualni zemljevid. "Samo s sprehodom po gozdu in pritiskom na nekaj tipk na svojem mobilnem telefonu, so lahko locirali smetišče," je razložil Ahti Heinia, ki je sodeloval pri pripravi programske opreme za kartiranje divjih odlagališč. Seveda je bilo vse mogoče istočasno spremljati na spletu. Na ta način so na zemljevidu identificirali 10.656 divjih odlagališč.

Najbolj zahtevna naloga je bila pripraviti 40.000 ljudi, da to očistijo. Za to je bila potrebna javna kampanja in po besedah Nölvaka je šlo za največjo kampanjo v zgodovini estonskih medijev, za kar niso odšteli nič. Na pomoč so priskočili znani igralci, glasbeniki in druge znane osebnosti, ki so ponudili svoje sodelovanje v kampanji.

Zadnji korak je bila registracija skupin prostovoljcev prek spleta in vsaka skupina je dobila svoje območje čiščenja. "Samo dva tedna pred akcijo smo imeli prijavljenih samo 10.000 prostovoljcev. Naredili smo vse, kar smo mogli, vse drugo je bilo odvisno od ljudi," je napore opisala začetnica akcije Kadri Allikmäe.

Na dan akcije, 3. maja 2008, se je zbralo več kot 50.000 prostovoljcev, kar predstavlja štiri odstotke 1,3-milijonskega prebivalstva. A med čistilci niso bili samo domačini, ampak so se jim pridružili tudi prostovoljci iz drugih držav. Po izračunih estonskih organizatorjev bi vlada za to potrebovala tri leta in 22,5 milijona evrov, sami pa so za vse skupaj porabili en dan in pol milijona evrov.

V le nekaj letih so za idejo navdušili številne somišljenike po vsem svetu, ki so po njihovem vzoru tudi sami organizirali akcijo v svojih državah in postali del svetovnega projekta.
Letos so se projektu med drugim pridružile Bosna in Hercegovina, Grčija, Italija, Madžarska, Nepal, nekatere ameriške zvezne države. Sodelujejo vse slovenske sosede.
Afrika, ki jo je lani prvič predstavljala Nigerija, bo imela letos že sedem zastopnikov, med njimi tudi Demokratično republiko Kongo. V Aziji bodo skupinska čiščenja potekala v Indiji in Kambodži, v Latinski Ameriki v Braziliji in Mehiki. Čistili bodo na palestinskih ozemljih.
Preprosta ideja in dobra volja
Organizatorji stavijo predvsem na "preprosto idejo, dobro voljo in skupinsko dinamiko. Akcijo spremljajo številne delavnice, konference in propagandne kampanje, katerih namen je še posebej ozaveščanje o nujni skrbi za okolje v vsakdanjem življenju.

A kot je januarja ugotavljal The Economist v svojem članku o akciji, je ekološka zavest največja in skupinsko čiščenje najbolj popularno v državah, ki nimajo največjih problemov z odpadki.

Toda zavest o pomembnosti zdravega odnosa do okolja vsepovsod narašča, z roko v roki pa tudi navdušenje sodelujočih, zato oganizatorji že gledajo v leto 2013.