SP v rokometu
Po besedah direktorja republiške agencije za radioaktivne odpadke Vladislava Krošlja je za odpadke nizke in srednje radioaktivnosti treba skrbeti približno tri stolejta, začasne in varne rešitve, s katerimi Slovenija trenutno rešuje njihovo skladiščenje, pa da so nepraktične. Z odlagališčem v Vrbini pri Krškem naj bi to težavo rešili.
Leta 2004 so povabili vse občine, da sodelujejo pri iskanju mesta odlagališča. Prijavilo se je osem občin, s predprimerjalno študijo pa so ovrednostili 12 mogočih lokacij. Izbralo se je Vrbino in odlagališče v obliki vkopanih silosov. Umestitev je lani poleti že potrdil svet krške občine, vlada pa je konec leta izdala uredbo.
Odlagališče, namenjeno odlaganju kratkoživih radioaktivnih odpadkov
Po podatkih povzetka idejnega projekta, bo odlagališče namenjeno odlaganju kratkoživih radioaktivnih odpadkov, ki so nastali in nastajajo v medicini, znanosti in industriji ter v krški nuklearki oziroma za njen slovenski del jedrskih odpadkov. Skupna količina vseh odpadkov bo znašala približno 10.000 prostorninskih metrov, projektna količina odlagališča z upoštevanjem celotne količine pa bo znašala skoraj še enkrat toliko.
Odlagališče bi lahko začelo delovati leta 2016
Celotna investicija bo stala približno 150 milijonov evrov, če bo gradbeno dovoljenje izdano v dveh letih, bi odlagališče redno lahko začelo delovati leta 2016.
Leta 2027 naj bi tam začeli odlagati tudi odpadke iz razgradnje jedrske elektrarne Krško, ki naj bi po današnjih napovedih delovala do leta 2023. Takrat naj bi z začetkom gradnje drugega silosa začela teči druga faza gradnje odlagališča. Če bo sprejeta odločitev o dokončnem zaprtju odlagališča, se bo po koncu razgradnje NEK-a leta 2037 začelo v prihodnjem letu zapiranje odlagališča, razgradnja tehnoloških objektov bo izvedena v letu 2038, v letu 2039 pa bo zaprt še drugi silos, je pojasnil Krošelj.
Odlagališče v bližini NEK-a
Odlagališče bodo zgradili 400 metrov vzhodno od jedrske elektrarne, postavljeno bo na dvignjeno protipoplavno ploščad, ki bo varna pred stoletnimi poplavami, njegova zmogljivost pa bo sprejem 200 zabojnikov letno.
S prenosom vseh odpadkov nizke in srednje radioaktivnosti oziroma tako imenovanih kratko živečih radioaktivnih odpadkov v Vrbino bo poleg tamkajšnjega odlagališča slovenske radioaktivne odpadke skladiščilo le še centralno skladišče radioaktivnih odpadkov na Brinju pri Ljubljani, kjer bodo hranili le dolgo živeče radioaktivne odpadke. Odlagališče odpadkov nizke in srednje radioaktivnosti v Krškem bo za zdaj predvidene potrebe zadoščalo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje