Na konferenci, ki bo trajala 12 dni, bodo sodelovale skoraj vse članice ZN-a, ki imajo cilj določiti pogoje o novem dogovoru glede več stvari, povezanih s podnebnimi spremembami. Prisotni, bilo jih bo kar 8.000, naj ne bi sprejeli novih obvez, ampak le razjasnili, kakšni so pogledi držav glede različnih tem, ko sta zmanjšanje emisij in zaščita gozdov. Dogovor naj bi bil nato sprejet decembra prihodnje leto v Köbenhavnu.

Prvo obdobje kjotskega sporazuma o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov se bo izteklo leta 2012, zato je treba sestaviti nov sporazum. V Kjotu na Japonskem so se za obvezna zmanjšanja izpustov dogovorile le industrijsko najbolj razvite države, in še te z zelo nizkim povprečnim zmanjšanjem, le 5,2 odstotka glede na raven iz leta 1990.

Ključ: dogovor z razvijajočimi državami in ZDA
Novi sporazum želi k obvezi zmanjšanja izpustov pritegniti tudi razvijajoče države, predvsem Indijo, Kitajsko in Brazilijo, pa tudi Indonezijo, Mehiko, Južnoafriško republiko ter seveda ZDA, ki so iz kjotskega sporazuma izstopile leta 2001, odgovorne pa so za četrtino vseh izpustov toplogrednih plinov. Ameriško delegacijo bodo zastopali ljudje iz administracije Georgea Busha.

Slovenska delegacija se bo udeležila obeh zasedanj, ministrskega dela 11. in 12. decembra pa tudi novi slovenski minister za okolje in prostor Karl Erjavec.

Ali voditelji slišijo Greenpeace?
Okoljevarstvena organizacija Greenpeace je ob odprtju konference s skulpturo, ki prikazuje Zemljo na robu uničenja zaradi udara ogljikovega dioksida, opozorila na nujnost ukrepanja. "Učinki podnebnih sprememb prehitevajo znanstvene napovedi, kljub temu pa še vedno ni vodstvenega pristopa v teh pogovorih in nekatere vlade še ne dojemajo razsežnosti krize," je dejala Stephanie Tunmore.

Greenpeace opozarja, da se mora svet ozdraviti zasvojenosti s premogom in prenehati krčiti gozdove, finančna kriza pa se ne sme uporabiti kot izgovor za nedejavnost.

A. P.