Triglavski ledenik je trenutno ob koncu "redilne dobe", precej bolj problematično je njegovo stanje poleti, na višku talilne dobe, je za Odmeve pojasnil Miha Pavšek, geograf in raziskovalec na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. "V zadnjih sedemdesetih letih se je temperatura talilne dobe dvignila za več kot dve stopinji Celzija. Približno četrtinko stopinje v poletnem trimesečju v vsakem desetletju, in to se močno pozna, taljenje prevladuje. V zadnjih dvajsetih letih so ga nekajkrat rešile dobre snežne sezone," stanje Triglavskega ledenika opiše Pavšek. V nekoliko boljšem stanju je ledenik pod Skuto, ki sicer leži na nadmorski višini 400 metrov nižje od Triglavskega, a v bolj senčni legi. "Pri nas imamo samo še ostanke, zadnje zaplate ledenikov. Ne premikajo se več in nimajo razpok," pojasni Pavšek.

Na vprašanje, kakšne bodo posledice, če bomo izgubili oba ledenika v Sloveniji ali če bi izgubili ledenike v Alpah, Pavšek odgovarja, da bo to vplivalo predvsem na pomanjkanje vode poleti v sušnih obdobjih. "Voda iz naših dveh ledenikov gre le v porečje Save. A imamo še dva vodotoka, to sta Drava in Mura, ki se v veliki meri napajata v Avstriji, iz tamkajšnjih ledenikov. Glavna posledica bi bila pomanjkanje pitne vode. Planetarno gledano ledeniki zadržujejo del vode, da se ta ne sprosti takoj, ampak šele takrat, ko je taljenje močnejše. Obenem so ledeniki eno redkih teles na tem planetu, ki ga ohlajajo. Bela barva namreč odbija sončne žarke in sončno sevanje nazaj v atmosfero in s tem planet do neke mere ohlajuje."

Na izražene dvome, da je taljenje ledenikov del naravnih procesov, na katere človek nima vpliva, saj so bile Alpe konec zadnje ledene dobe pred sedem tisoč leti skorajda brez ledenikov, Pavšek odgovarja, da so znanstveniki tudi s pomočjo vzorcev iz ledu prišli do novih informacij glede podnebnih sprememb, ki kažejo, da ni tako. "Ravno na Triglavskem ledeniku smo na vzorčenju leta 2022 ugotovili, da ta najverjetneje vztraja že od zadnje ledene dobe. S pomočjo datacije kalcitne skorjice pod ledenikom smo namreč ugotovili, da je bil na tem mestu med približno 12.700 in 23.600 leti." Te informacije so spremenile dotedanje domneve znanstvenikov, da je Triglavski ledenik nastal šele v mali ledeni dobi, torej v hladnejšem obdobju med sredino 15. in koncem 17. stoletja.

"Narava ves čas teži k ravnovesju, slediti bi ji moral tudi človek," je prepričan Pavšek. Med ukrepi za ohranjanje ledenikov tako ne navede pokrivanj s posebnimi ponjavami ali zasneževanje, saj je to, kot pravi, kot bi se na podnebne spremembe prilagajali s klimatskimi napravami. Če bi želeli ohraniti ledenike, bi se morali odreči stalni gospodarski rasti, zmanjšati porabo energije, uporabljati drugačen prevoz. "Ne nazadnje tudi malo manj jesti meso in mleko, ne kupovati delnic podjetij, ki temeljijo na fosilnih gorivih. Možnosti so. Zdi se, da posameznik lahko naredi zelo malo. Morda je to res, a posameznikov nas je zdaj že več kot osem milijard, in če skupaj nekaj majhnega naredimo, je končni učinek povsem drugačen," še sklene Pavšek.

Pri ohranjanju ledenikov gre za vprašanje preživetja

Masa ledu je lani tretje leto zaporedoma nazadovala na vseh ledeniških območjih po svetu, je ob svetovnem dnevu ledenikov objavila Svetovna meteorološka organizacija (WMO). Ta opozarja na posledice nazadovanja ledenikov za življenje na Zemlji. "Ohranjanje ledenikov ni le okoljska, gospodarska in socialna nujnost. Gre za vprašanje preživetja," je ob tem po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejala generalna sekretarka WMO Andrea Celeste Saulo.

V petih od preteklih šestih let so strokovnjaki izmerili rekordno nazadovanje mase ledu na svetovnih ledenikih. Najslabše je bilo leto 2023, lansko je bilo četrto najslabše. "Obdobje med 2022 in 2024 smo zaznali največje triletno nazadovanje ledenikov od začetka zbiranja podatkov," je poudarila Saulo.

Lani se je masa ledu tretje leto zapored zmanjšala na vseh 19 ledeniških območjih zunaj celinskega ledenega pokrova na Arktiki in Antarktiki.

Na teh območjih nekaj več kot 275.000 ledenikov pokriva okoli 700.000 kvadratnih kilometrov površine. Lani so ti ledeniki skupaj izgubili okoli 450 milijard ton mase. Nazadovanje je bilo razmeroma zmerno v kanadskem delu Arktike in na obalnih predelih Grenlandije, medtem ko so ledeniki na Skandinavskem polotoku, na otočju Svalbard in v severnem delu Azije zaznali največji obseg zmanjšanja doslej.

Služba za spremljanje ledenikov (WGMS) s sedežem v Švici ocenjuje, da so ledeniki zunaj celinskih ledenih pokrovov na obeh polih od začetka zbiranja podatkov v letu 1975 skupno izgubili več kot 9000 milijard ton ledu. "To je enakovredno ledeni plošči debeline 25 metrov v velikosti Nemčije (skoraj 360.000 kvadratnih kilometrov, op. STA)," je ponazoril direktor WGMS-ja Michael Zemp.

Če se bo takšna dinamika nazadovanja ledu nadaljevala, veliko ledenikov v Severni Ameriki, Skandinaviji, v Alpah, na Kavkazu in na Novi Zelandiji ne bo preživelo 21. stoletja, je bil jasen.

Pri tem so v WMO-ju opozorili, da ledeniki skupaj z ledenima pokrovoma na Arktiki in Antarktiki hranijo okoli 70 odstotkov vseh sladkovodnih zalog, ledeniki v gorskih verigah pa delujejo kot naravni vodni stolpi. Če bodo izginili, bo ogrožena preskrba z vodo za milijone oz. milijarde ljudi. Vpliv na življenje na Zemlji bo tako velik.

Letos sicer prvič zaznamujemo svetovni dan ledenikov. Tega je za 21. marec razglasila Generalna skupščina Združenih narodov.

Pri Unescu, ki je skupaj s Svetovno meteorološko organizacijo pobudnik razglasitve letošnjega leta za mednarodno leto ohranjanja ledenikov, ob današnjem dnevu pozivajo k svetovnemu ukrepanju za zaščito ledenikov. Ozaveščanje in ukrepanje je po njihovih navedbah nujno, saj bi skladno z napovedmi do leta 2050 lahko izginila tretjina ledenikov.