Po besedah Erike Oblak iz društva Eko krog, ki že tretje leto izvaja kampanjo za vzpostavitev kavcijskega sistema, so jim pristojni na junijskem posvetu na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo zagotovili, da bo po poletnih posvetih na ministrstvu sprejeta odločitev o uvedbi kavcijskega sistema za embalažo pijač v Sloveniji. "Danes smo skorajda že sredi oktobra, te odločitve še vedno ni," je poudarila Oblak.

Odločanje o uvedbi kavcijskega sistema poteka že nekaj časa. Kot je spomnila Oblak, je ministrstvo marca lani zagotavljalo, da bo predpis sprejet do konca leta 2023. Temu je po njenih besedah sledilo močno nasprotovanje Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije in dela trgovcev, ki so se sklicevali na primerjalno gledano visoke deleže ločenega zbiranja plastenk.

Minister Bojan Kumer si je od komunalnega gospodarstva zato zaželel, da pripravi načrt, s katerim bi dosegli evropske cilje brez uvedbe kavcijskega sistema. Ta dokument so po besedah Oblak avgusta res dobili na mizo, a po njihovem mnenju to ni bil načrt, temveč le izhodišče.

Za večjo obremenitev proizvajalca

Sorodna novica Zadnjič argumenti za kavcijski sistem in proti njemu. Kumer: Še upam na konsenz.

"Kar nas je najbolj zaskrbelo, je to, da predlagajo prelaganje odgovornosti za ločeno zbiranje na lokalno raven, kar pomeni, da bi tudi občine in državni proračun po vsej verjetnosti deloma plačali stroške izboljšav tega sistema," je dejala. Obenem niso od komunalnega gospodarstva dobili nobenega zagotovila, da bi z izvedbo teh izhodišč lahko dosegli cilje v rokih, ki jih predpisuje evropska zakonodaja.

Kot je poudarila, na drugi strani evropske države že uvajajo razširjeno proizvajalčevo odgovornost, po kateri tudi stroške ravnanja z odpadno embalažo prevzemajo proizvajalci.

Sopredsednica stranke Vesna Urša Zgojznik je ocenila, da se je razprava o kavcijskem sistemu v zadnjih mesecih precej oddaljila od bistva, kaj ta sistem prinaša. "Evropa ni bogata z viri in paket krožnega gospodarstva z vsemi ukrepi, ki jih je Evropska unija pred leti začela zagovarjati in se zdaj udejanjajo v predpisih, je tisto, kar te vire ohranja," je pojasnila. Po njenem prepričanju je del krožnega gospodarstva tudi kavcijski sistem.

Z njegovo uvedbo se tako prihrani pri virih, obenem pa zvišuje stopnja recikliranja. Takšen sistem je po besedah Urške Zgojznik uvedlo že 16 evropskih držav, ravnokar ga sprejema tudi Avstrija. "Zdi se mi zelo povedno, da so v Avstriji uvedbo kavcijskega sistema označili za največji projekt krožnega gospodarstva v državi," je povedala.

Po besedah Urške Zgojznik uvedbo kavcijskega sistema podpirata tako javnost kot izdelovalci embalaže. "Torej se zatakne samo na koncu, pri tistih, ki imajo zelo očitno neko željo po profitih in se v resnici gredo določeno mero izsiljevanja," je bila kritična. Ob tem je pozvala okoljsko ministrstvo in vlado, da se ta sistem čim prej implementira.

Petek: Brez sprememb ne bomo dosegli evropskih ciljev

Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) je spomnil na zakonodajo EU-ja, ki prinaša visoke cilje glede ekološkega oblikovanja proizvodov in embalaže. Te cilje je z obstoječim sistemom zbiranja in ravnanja z odpadno embalažo praktično nemogoče doseči, je opozoril.

"V Sloveniji bomo glede na statistične podatke, ki so dostopni ministrstvu in celotni javnosti, prej ali slej morali implementirati kavcijski sistem," je prepričan Petek. Če ne bo implementiran takoj, bomo po Petkovi oceni imeli bistveno višje stroške, ko ga bomo uvajali v prihodnosti, predvsem se bodo pa ti stroški še naprej prenašali na občanke in občane, namesto na industrijo in proizvajalce, ki so pripravljeni prevzeti ta strošek.

Da so uvedbi kavcijskega sistema naklonjeni tudi proizvajalci pijač, je potrdila tudi Petra Medved Djurašinović iz Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije. Ob tem je opozorila, da bo tudi po sprejetju zakonodaje trajalo 18 do 24 mesecev, da bo kavcijski sistem dejansko zaživel v praksi.