Stanja ozonske plasti kot je bilo pred letom 1980 najbrž nikoli ne bo mogoče doseči. Foto: Reuters
Stanja ozonske plasti kot je bilo pred letom 1980 najbrž nikoli ne bo mogoče doseči. Foto: Reuters
Ultravijolično sevanje
Pred ultravijoličnim sevanjem se moramo kljub debelejši ozonski plasti, še vedno zaščititi. Foto: EPA

Tanjšanje ozonske plasti je povzročila uporaba kemikalij, kot sta brom in klor, ki ju izloča mnogo razpršilcev, ki jih uporabljamo vsak dan, in hladilnih naprav. Zato so že leta 1987 z Montrealskim protokolom prepovedali uporabo vseh snovi, ki tanjšajo ozonsko plast, do zdaj pa je protokol ratificiralo že 180 držav.

Na univerzi v Koloradu so tako ugotovili, da se ozonska plast zadovoljivo odziva na zmanjšano uporabo teh nevarnih snovi in počasi spet postaja debelejša.

Tanjšanje ozonske plasti, ki vsrka največ škodljivih učinkov sončevega ultravijoličnega sevanja, povečuje tveganje, da ljudje dobimo kožnega raka ali očesno mreno, slabo pa vpliva tudi na žitni pridelek in morsko življenje.

Čeprav so znanstveniki s pomočjo vremenskih satelitov in postaj ugotovili, da se je ozonska plast v zadnjih desetih letih debelila, je popolno okrevanje še daleč. Najtanjša je bila ozonska plast na severnem in južnem polu.