V skladu z ukrepom bodo od torka na ceste spuščali zasebne avtomobile po sistemu parnih oz. neparnih registrskih tablic, v garažah bo ostalo tudi 30 odstotkov vladnih vozil.

Poleg tega bodo morali ustaviti delo v tovarnah in na gradbiščih, prepovedani bodo ognjemeti in žari. "Ljudje bi morali, kolikor je le mogoče, zmanjšati dejavnosti na prostem," je sporočil pekinški urad za zaščito okolja. "Če se boste udeleževali dejavnosti na prostem, bi morali nositi maske ali sprejeti druge zaščitne ukrepe," so dodali. V uradu so prav tako pozvali k zaprtju vrtcev, osnovnih in srednjih šol.

Nove zaveze Kitajske
Rdeči alarm so v Pekingu razglasili teden dni po tem, ko je mesto zakril gost, siv oblak, v katerem so koncentracije nevarnih delcev PM2,5, ki prodrejo globoko v pljuča, znašale celo 634 mikrogramov na kubični meter zraka. Ta koncentracija močno presega najvišjo vsebnost, ki jo priporoča Svetovna zdravstvena organizacija, to je le 25 mikrogramov trdih delcev na kubični meter.

Pekinški rdeči alarm sovpada s podnebnimi pogovori v Parizu, na katerih je kitajski predsednik Ši Džinping obljubil ukrepanje na področju toplogrednih plinov.

Kitajska večino toplogrednih plinov pridela s termoelektrarnami na premog, ki so glavni vir smoga, vrhunec pa dosežejo pozimi, ko je povpraševanje po električni in toplotni energiji najvišje. Onesnažen zrak je vir jeze prebivalstva Kitajske, ki je v zadnjih desetletjih gospodarsko rasla, a za ceno hudega škodovanja okolju. Onesnaženosti pripisujejo krivdo za več sto tisoč smrti letno.

Kitajska, največja svetovna onesnaževalka, je po ocenah leta 2013 izpustila skoraj dvakrat več ogljikovega dioksida kot ZDA oz. okoli dvainpolkrat več kot celotna Evropska unija.

Vrhunec leta 2030?
Peking je napovedal, da bodo izpusti vrhunec dosegli okoli leta 2030, ni pa razkril v kakšni meri, prav tako pa je dal vedeti, da bi lahko nato emisije rasle še nekaj let.

Kitajske oblasti so sicer obljubile zmanjšanje porabe premoga za 100 milijonov ton do leta 2020 - kar je sicer le pičel delež 4,2 milijarde ton, kolikor so jih porabili leta 2012, in 60-odstotno skrčenje glavnih onesnaževalcev, kot so termoelektrarne.