To so besede francoskega politika Erica Paugeta, ki je maja v pismu predsednika Emmanuela Macrona opozoril na to, da je kljub pandemiji covida-19 treba misliti tudi na okoljske posledice, ki jih bo za seboj potegnil globalni boj proti novemu koronavirusu.

Pred pojavom zdravstvene krize je pri omejevanju plastike, predvsem tiste za enkratno uporabo, marsikje že odlično kazalo. Po prvih tednih pandemije so se začela pojavljati poročila o neobičajno jasnem, modrem nebu, zmanjšanju onesnaženosti v mestih, nizkih vrednostih izpustov toplogrednih plinov in vračanju živali v naravna okolja. Kot bi si v času zaprtja vseh nenujnih človeških dejavnosti narava lizala rane in se vračala h koreninam. A zdaj, ko so naša življenja spet stekla po (skoraj) običajnih tirnicah, je nekaj postalo jasno – eden največjih zmagovalcev trenutnih razmer je plastika, ki se je skozi velika vrata vrnila v naše navade in vsakodnevne opravke.

Sprva so se skupnosti, države, ves svet, seveda osredotočale na to, kako rešiti čim več življenj in kako za dosego tega cilja spremeniti naše obnašanje – navajanje na nošenje zaščitnih obraznih mask, pogosto in temeljito umivanje rok, uporabo razkužil in vzdrževanje medosebne razdalje. Okoljevarstveniki so zadovoljno kimali nad spremembami, a zdaj, po pol leta takšne "nove normalnosti", že opozarjajo, da je koronavirus s seboj prinesel tudi več negativnih pojavov, predvsem vnovičen razmah plastike in plastičnih predmetov ter zmanjšanje recikliranja.

Če je samo en odstotek mask odvržen v naravo ...

Najočitnejši, najpogostejši in najopaznejši znak novega "preporoda" uporabe plastike za enkratno uporabo so zaščitne maske – veliko zaščitnih mask. Mnoge med njimi zavržene ležijo ob cestah, na obalah, v morjih, zraven smetnjakov, na otroških igriščih, v bližini bolnišnic. Francija je celo uvedla kazni za tiste, ki odslužene maske odlagajo na javnih krajih. Ne le, da so potencialna okoljska težava, ampak neprimerno shranjene uporabljene maske in rokavice tudi povečujejo tveganje za okužbo, piše Telegraph.

Raziskovalci politehniške univerze v Torinu so nedavno ocenili, da bo samo Italija za zagotavljanje zaščitnih ukrepov in preprečevanja širjenja okužb vsak mesec – da, mesec – potrebovala milijardo mask in pol milijarde rokavic. "Če bo samo en odstotek teh mask odvržen neprimerno, morda celo v naravo, bo to pomenilo, da bo okolje moralo vsak mesec "požreti" deset milijonov mask," so opozorili.

Pralna maska namesto tiste za enkratno uporabo

Za večino ljudi, ki morajo nositi maske v zaprtih javnih prostorih ali na javnem prevozu, so popolnoma dovolj tudi pralne maske iz blaga za večkratno uporabo. Medicinske maske potrebujejo zdravstveni delavci, ki so v stiku z okuženimi, zato imajo bolnišnice posebna odlagališča za t. i. osebno zaščitno opremo.

Poplava plastike je bila velika težava, proti kateri se je svet boril že v predkoronskem obdobju. Vsako leto namreč v oceanih konča kar osem milijonov ton plastike, ki močno škodi tamkajšnjemu ekosistemu, potencialno pa tudi ljudem, saj nano- in mikroplastika lahko prehaja tudi v prehranjevalno verigo ljudi. Ob milijonih zavrženih mask in rokavic se bo ta težava le še večala – že zdaj poročajo o prizorih, da nekatere ptice v kljunih nosijo zaščitne maske, francoska okoljevarstvena organizacija Operation Mer Propre pa je junija sprožila alarm, saj je ugotovila, da t. i. covid-odpadki v velikem številu končajo v Sredozemskem morju.

"Plastika nas ne bo ubranila pred covidom-19"

"Grozi nam, da bomo imeli v morju kmalu več mask kot meduz," je po poročanju Guardiana dejal njihov predstavnik Joffrey Peltier, ki je ljudem sporočil: "Uporabljate pralne maske, namesto nošnje rokavic iz lateksa pa si pogosteje umivajte roke. Obstaja veliko alternativ, plastika ni rešitev, ki nas bo ubranila pred covidom-19. Vse odkar so maske postale vsakdanja stvar, postajajo tudi vse večja nadloga za naravo. Gre za novo vrsto smeti, ki kazi naše gozdove in morja, nov predmet, ki ga kot dediščino zapuščamo prihodnjim generacijam. Do zdaj smo v želodcih naplavljenih poginulih morskih živali odkrivali plastične mreže in krožnike, zdaj bomo še obrazne maske in rokavice. To je neizogibno."

Mask ni mogoče reciklirati

Težava z obraznimi maskami je ravno v tem, da jih je nemogoče reciklirati, še piše Telegraph, saj je večina sestavljena iz več vrst plastike, ki je ni mogoče ponovno uporabiti. A tudi, če bi bilo maske mogoče reciklirati, se je v času boja proti covidu-19 veliko podjetij, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, popolnoma ustavilo ali zmanjšalo dejavnosti, zato bi maske še vedno ležale vsepovsod. V nekaterih razvijajočih se državah so uporabljene maske kljub temu sežigali, a je pri tem v ozračje prišlo več strupenih snovi, kar je prav tako slaba rešitev. Iz nekaterih ameriških mest so poročali celo o zamašenih kanalizacijskih odtokih, saj so nekateri maske metali kar v stranišča. "Strokovnjaki in politična elita je pri tem popolnoma zatajila – ves čas govorijo ljudem, naj poskrbijo za svojo varnost, a nihče ne opozarja, da je treba pravilno poskrbeti tudi za zaščitno opremo, ki jim zagotavlja varnost," je dejala profesorica z univerze v Manchestru Carly Fletcher.

Plastični lončki niso nujno varnejših od tistih za večkratno uporabo

Seveda so milijoni, milijarde odvrženih zaščitnih mask, ki se kopičijo v vaseh, krajih, mestih, velemestih majhnih in velikih držav, razvitih ali še razvijajočih se, le vrh gore, na katero se kopičijo plastični odpadki v "novi realnosti". V času zaprtja dejavnosti so se mnogi zanašali na dostavo hrane in spletne nakupe, ki so do vrat naših stanovanj pogosto prišli ne enkrat, ampak večkrat zaviti v plastično embalažo. Lokali so začeli opuščati uporabo lončkov za večkratno uporabo in spet presedlali na plastične, ki jih je mogoče uporabiti le enkrat, preden končajo v smeteh. Prav zato je Greenpeace pred dnevi objavil pismo več kot sto strokovnjakov iz 18 držav, ki so opozorili, da plastični pripomočki niso nujno varnejši, saj bo ob primernem pranju in skrbi za čistočo novi koronavirus izginil tudi s tistih za večkratno uporabo.

"Razumem logiko, ki ji sledijo potrošniki in podjetja – menijo, da bodo varnejši pred okužbo, če bodo lonček, iz katerega so pili kavo, po uporabi zavrgli. A takšno razmišljanje nima prav nikakršne znanstvene podlage. Izjemno pomembno je, da ne bodo spremembe, ki jih je covid-19 povzročil v naših življenjih, postale izgovor za novo povzročanje škode našemu planetu. Živimo v izjemnih okoliščinah, zato je občasno neobičajno obnašanje razumljivo, a naj bo vsaj kar se da neškodljivo. Na primer – ne nosite maske, če to ni nujno, ali uporabite pralno," pa je dejala koordinatorka Zavezništva za zdravje planeta pri londonski univerzi Royal Holloway, Jennifer Cole.

Recikliranje se zaradi poceni nafte vse manj izplača

Vse glasnejša so tudi opozorila, da ne le, da svet kot celota v zadnjih tednih in mesecih potroši vse več plastike, ampak da obenem recikliranje plastičnih izdelkov postaja vse manj ekonomsko vzdržno. Raziskovalca Eleni Iacovidou in Norman Ebner sta tako na portalu The Conversation objavila prispevek, v katerem sta zapisala, da je vzrok za zmanjšanje recikliranja na svetovni ravni v času covida-19 znižanje cen nafte. Nafta je postala cenejša (večina plastike je izdelane iz nafte), zato se je pocenila tudi proizvodnja plastike in plastičnih izdelkov, zato je ceneje proizvajati novo plastiko, kot poskrbeti za recikliranje stare. Veliko podjetij, ki se je ukvarjalo s to dejavnostjo, je začelo opuščati posel, saj se preprosto ne izplača več.

"Če je izdelava plastike tako poceni, zakaj bi podjetja plačevala za recikliranje, s katerim se dobi malo predelane plastike, ki je povrh še slabše kakovosti in dražja?" razlaga dilemo Iacovidoujeva, ki opozarja, da bi zaradi takšnega stanja na trgu morale posredovati same države, kar pa bo zaradi zadolževanja in namenjanja sredstev v druge namene verjetno nemogoče.

Virus bo ostal med nami, poiščimo alternative

"Tako dobro nam je šlo. Svet se je končno poenotil in zedinil, da je treba plastiki narediti konec. Zdaj pa smo v nekaj mesecih izničili vsa leta napredka. Upam, da bodo ljudje kmalu začeli obrazne maske dojemati enako kot plastenke ali plastične vrečke in da bo svet našel okolju prijaznejše in bolj trajnostne oblike zaščite pred okužbo. Razumem – prvih nekaj tednov smo bili vsi panični, a zdaj vemo, da bo virus ostal med nami, zato moramo začeti iskati alternative," še opozarja znanstvenica.

Lobisti pritiskajo na politiko

Po drugi strani se proizvajalcem plastičnih proizvodov po letih pritiskov, prilagajanj in preusmerjanja v druge dejavnosti znova smeji. Po podatkih Iacovidoujeve bo industrija, ki se ukvarja s plastičnim pakiranjem, letos zrasla za 5,5 odstotka. Bloomberg navaja zgodbo Tonyja Radoszewskega, vodjo glavne lobistične skupine za plastično industrijo v ZDA, ki je 18. marca, torej teden zatem, ko je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo novega koronavirusa, pisal ameriškemu ministru za zdravje Alexu Azarju. V pismu je Radoszewski zapisal, da se je prepoved plastike za enkratno uporabo več let širila po ameriških mestih in zveznih državah, a zdaj, ko novi koronavirus grozi Američanom, je prišel trenutek, da rečemo: "Dovolj je bilo tega." "Plastični izdelki za enkratno uporabo so najbolj higienska možnost za mnoge načine uporabe, kot je zauživanje in prevoz hrane, tako v gostinskih obratih kot v trgovinah. Pozivamo, da se vaše ministrstvo jasno izrazi proti prepovedi uporabe teh pripomočkov, saj se s tem le povečuje tveganje za javno zdravje."

Lobisti tako ves čas pandemije poudarjajo, da le njihovi izdelki varujejo pred okužbami, pa naj bo to pri prehranjevanju, zdravstveni pomoči ali družinskem življenju. Njihovi pozivi so ponekod že padli na plodna tla – Bloomberg tako omenja nemško podjetje Ineos Styrolution Group in ameriški Trinseo, ki sta že v aprilu zaznala dvomestno povečanje prodaje svojih izdelkov, predvsem plastične embalaže za hrano in izdelkov za osebno nego. "Obstajajo nekateri, ki pozivajo k zavijanju vsega v plastiko, celo banan, in ta industrija si vsekakor prizadeva za to," je dejal Steven Feit s Centra za mednarodno okoljsko pravo, ki dodaja: "Koronavirus je razmišljanje ljudi in razmere res postavil na glavo. Še pred nekaj meseci se je na ta podjetja vršil velik pritisk tako vlagateljev kot potrošnikov, naj zmanjšajo porabo plastike. Več kot 125 držav pozna določeno obliko prepovedi uporabe plastike. Zdaj pa je plastika znova "in", vseprisotna in prodaja se kot edina zaščita pred virusom."

Poleg proizvodnje mask, rokavic, halj, vizirjev, mil, razkužil in drugih osebnih zaščitnih sredstev cveti tudi proizvodnja plastične embalaže, kozarcev, pribora, plastičnih pregrad in tistih iz pleksistekla.

Kam z njimi, ko ne bodo več potrebni, je veliko vprašanje, saj se mnogih naštetih izdelkov ne da reciklirati.