Prvega sinjega kita po daljšem obdobju so leta 2017 opazili ob obali Galicije na severozahodu Španije, še enega leto pozneje, nato pa oba spet leta 2020. Pred približno tednom dni pa so ob Galiciji opazili tretjega sinjega kita.

Bruno Díaz, pomorski biolog, vodja inštituta za proučevanje delfinov v Galiciji, je dejal, da ni še jasno, ali je spremembo vedenja kitov povzročila podnebna kriza. Kiti so se namreč vrnili na območje, kjer jih je človek z lovom skoraj iztrebil.

Britanski Guardian poroča, da je bil po Díazovih besedah ključen dejavnik moratorij na kitolov. V sedemdesetih letih 20. stoletja, preden je bil lov na kite v Španiji prepovedan, je izginila cela generacija sinjih kitov. Zdaj, več kot 40 let pozneje, opažamo vrnitev potomcev tistih nekaj kitov, ki so takrat preživeli, je pojasnil.

V Galiciji je obstajala večstoletna industrija kitolova, v pokrajini je bilo več kot deset pristanišč za ladje, ki so lovile kite. Španija je kitolov prepovedala leta 1986.

A vrnitev kitov na območje ni razveselilo vseh. Drugi morski biolog, Alfredo López iz galicijske nevladne organizacije, ki proučuje morske sesalce, je dejal, da je pesimističen, "saj obstaja velika možnost, da podnebne spremembe močno vplivajo na naravno okolje sinjega kita".

Kot je opozoril, bi bil habitat sinjega kita zmanjšan, če bi podnebne spremembe črto, pod katero ne plujejo, premaknile proti severu. Sinji kiti namreč nikoli ne plujejo južno od ekvatorja, podnebne spremembe pa bi lahko kite potisnile še bolj proti severu. Ob tem pa se morda vračajo na obale Španije, ker izginja hrana, ki jo običajno jejo, kar bi pomenilo, da smo priča dramatičnemu razvoju.

Díaz pa meni, da so se ta bitja v Galicijo morda vrnila zaradi domotožja oziroma spomina, ki se prenaša s prednikov na potomce. Dejal je, da so v zadnjih letih ugotovili, da migracije sinjih kitov poganja spomin, ne okoljske razmere. Razlog za vrnitev bi tako lahko bil kolektivni spomin teh živali.

Tipični sinji kit je dolg med 20 in 24 metri, težek pa je 120 ton, kar je toliko kot 16 slonov. Do zdaj so odkrili tudi kite, dolge do 30 metrov in težke 170 ton.