Evropski poslanec Igor Šoltes, ki je posvet organiziral skupaj z varuhom odnosov v verigi preskrbe s hrano Jožetom Podgorškom in Visoko šolo za upravljanje podeželja GRM Novo mesto, je predstavil pobudo za izvzetje živil iz sistema javnih naročil.

Poudaril je, da bi s tem bilo manj zavržene hrane, sistem javnih naročil pa država lahko uporabi tudi za vplivanje na socialni vidik, okolje, demografsko sliko in javno zdravje. "Če postavimo na tehtnico konkurenčnost in zdravje, enostavno moramo dati prednost zdravju," je povedal Šoltes.
Dvig samooskrbe za odstotek bi po njegovem mnenju v Sloveniji ustvaril do 1.000 novih delovnih mest. Ob tem je podal informacijo, da če bi se na teden v naši košarici nabralo za 3,5 evra več slovenskih izdelkov, bi se prihodki lokalnih pridelovalcev letno povečali za 110 milijonov evrov.

Samooskrba kot pot do večje zaposlitve
Podgoršek pa je poudaril, da so zaradi posebnosti slovenskega kmetijstva kratke oskrbovalne verige s hrano pomembne predvsem za ohranjanje (pridelava, predelava, logistika, trženje hrane v Sloveniji zaposlujejo kar 90.700 ljudi) in odpiranje novih kakovostnih delovnih mest.

Kmetijski minister Dejan Židan je ob tem predstavil ukrep, ki bo na voljo aprila in je namenjen prav zmanjševanju zaraščenih območij. Lastnikom zaraščenih površin bo na voljo 3.000 evrov na hektar, da bodo ta zemljišča očistili, zravnali in se zavezali, da bodo vsaj naslednjih 10 let na teh površinah potekala kmetijska proizvodnja.

Po 20 letih je čas za uresničitev
Po besedah Irene Simčič z republiškega zavoda za šolstvo se v slovenskih vzgojno-izobraževalnih ustanovah dnevno pripravi več kot 680.000 obrokov. Šoltesovo idejo podpira in si želi, da bi se po 20 letih le udejanjila. Opozorila pa je na potrebno ustrezno strokovno podporo učiteljem, ki "niso strokovnjaki za javna naročila". "Ne smemo pozabiti tudi na vzgojno-izobraževalni vidik. Nič ne bomo dosegli, če ne bomo otrok in porabnikov naučili prehranskih navad in da segajo po temu," je dodala.

Član Evropskega računskega sodišča Samo Jereb je po drugi strani posebno pozornost namenil označevanju datuma uporabe na živilih, saj je v primeru oznake "uporabno najmanj do" skladno z evropskimi pravili mogoče te izdelke uporabljati še po tem datumu, kar pa predpisi nekaterih držav članic onemogočajo.

Maja Koković z ministrstva za javno upravo pa je poudarila, da trenutno številke naročanja hrane lokalnih pridelovalcev niso slabe, sploh v primerjavi z drugimi državami EU, da pa je še prostor za izboljšanje. "Pretežni del javnih naročil žal še vedno temelji zgolj na ceni, tudi v okviru meril bi lahko dali prednost tudi kakovostnejši lokalni hrani, saj nam to zakonodaja omogoča, a tega žal v praksi ni dovolj," je dejala.