Izboljšala se je preskrba okoliških prebivalcev s pitno vodo, še vedno pa ostaja skrb vzbujajoča. Pokrajino, za katero nekateri verjamejo, da je bila svetopisemski rajski vrt, so močno izsuševali v 90. letih prejšnjega stoletja, da bi kaznovali tamkajšnje Arabce, ki so se upirali Sadamu Huseinu. Leta 2001 je bila le še desetina močvirij nedotaknjenih.

Združeni narodi vodijo projekt obnove vodnega omrežja, ki prebivalcem daje pitno vodo in omogoča kmetovanje. V sodelovanju s krajevnimi in državnimi oblastmi UNEP že zagotavlja dostop do pitne vode 22 tisoč prebivalcem območja, 300 pa so jih usposobili za nadaljnje ustrezno gospodarjenje z močvirjem.

Iraška močvirja ležijo med rekama Evfrat in Tigris, nekdaj pa so slovela po svoji biološki pestrosti in kulturni dediščini. Potem ko so leta 2003 v Irak vdrli zavezniki pod vodstvom Združenih držav, so prebivalci podrli nasipe in poplavili skoraj petino močvirij. Vendar pa je nenadzorovana poplavitev prinesla tudi strupene snovi iz onesnaženih območij.