V Sloveniji je opazovanje pojava med drugim pripravila ljubljanska Gimnazija Jožeta Plečnika na Blokah v domu pod Liscem.

Popoln Lunin mrk se pojavi, ko Luna prečka Zemljino senco, opazujemo pa ga lahko le ob polni luni. Sonce, Zemlja in Luna so ob mrku skoraj povsem poravnani.

Pojav viden polovici sveta
Naravni pojav je bil viden prebivalcem Evrope, skoraj celotne Afrike, vzhodnega dela Amerike ter zahodne Azije. Delna faza se je začela v nedeljo ob 0.32 po srednjeevropskem času, končala pa ob 4.04. Ob 2.06 pa se je začela popolna faza, ki je trajala do 2.30.

Pojav je sicer redek, vendar pa ne izjemen. Vsako leto so najmanj štirje mrki, in sicer dva Sončeva in dva Lunina, in največ sedem. V tem primeru je le en Sončev in šest Luninih mrkov ali en Lunin in šest Sončevih mrkov. Lunin mrk v noči na nedeljo bo drugi letos. Tudi prihodnji dve leti bomo lahko videli po dva mrka, in sicer maja in oktobra prihodnje leto, leta 2005 pa v aprilu in oktobru.

Trajal je 22 minut
Tokratni mrk je imel dve posebnosti. Celotna dolžina mrka je kratka, in sicer le 22 minut, Luna pa je bila bolj jasna na svojem južnem robu. Ko pride Luna v Zemljino senco, bi morala biti nevidna. Vendar se to zaradi loma sončne svetlobe z zemeljsko atmosfero ne zgodi. Nemogoče pa je napovedati točno barvo Lune, saj je odvisna od narave zemeljske atmosfere, dejavnosti Sonca in razdalje med Zemljo in njenim naravnim satelitom.