Teden brez pesticidov v Sloveniji poteka drugič, v tem času pa lahko pričakujemo različne aktivnosti, ki bodo med drugim opozarjale na vpliv pesticidov na zdravje in na možnosti, kako se njihovi uporabi izogniti. V projektu sicer sodelujejo društva in nevladne organizacije iz vse Evrope pod okriljem krovne organizacije iz Francije, v Sloveniji pa je nosilec projekta društvo ECHo.

O tem, kje vse, tudi nevede, uporabljamo pesticide, je MMC povprašal predsednico omenjenega društva Mojco Langerholc Žgeč, ki je naštela celo vrsto področij: pesticidi se ne uporabljajo le v kmetijstvu, kjer z njimi zatirajo škodjivce, plevel in bolezni rastlin, ter v lesarstvu, gozdarstvu, ladjedelništvu, turizmu in rekreaciji (denimo na igriščih za golf), ampak so prisotni tudi v našem domačem okolju.

"Doma jih uporabljamo za nego zelenic, z njimi se borimo proti škodljivcem na vrtovih in v stanovanju, ko želimo pregnati komarje, mravlje, miši, ščurke. Najdemo jih v nekaterih izdelkih za osebno nego, kot so nekatere zobne paste, antibakterijska mila, šamponi za ubijanje lasnih uši pa vsebujejo celo insekticide. Pesticide uporabljamo tudi za zaščito hišnih ljubljenčkov pred klopi, bolhami in podobnimi zajedavci. Nekateri ljudje so pesticidom izpostavljeni celo na delovnem mestu," navaja Žgečeva.

Bolezni: Pesticidi imajo marsikje prste vmes
Tovrstne snovi ne koristijo niti okolju niti zdravju, je poudarila naša sogovornica. Glede prvega velja opozoriti, da onesnežujejo predvsem vode (podtalnico, površinske vode in jezera). Ubijajo tudi živali, med katerimi so najbolj ogrožene čebele in drugi manjši insekti. Obenem pesticidi prihajajo tudi v naša telesa, in sicer po treh poteh: skozi prebavni trakt, skozi kožo in skozi dihala. Sodeč po raznih študijah, lahko stalno vnašanje teh snovi prek hrane in vode povzroči deformacije in bolezni, "med drugim tudi razvojne motnje pri novorojenčkih, okvare živčnega sistema, hormonske motnje, raka, negativne posledice na plodnost in še marsikaj. Posledice se lahko razkrijejo šele čez leta."

Sporna jabolka in jagode
Na sogovornico smo se obrnili tudi z vprašanjem, kaj pomeni podatek, da naj bi od 70 do 80 odstotkov jabolk in jagod pri nas vsebovalo pesticide. Kot odgovarja Langerholc Žgečeva, strokovnjaki pravijo, da za hrano, ki vsebuje pesticide znotraj dovoljenih meja, ne moremo reči, da ni varna. "A mejne vrednosti ostankov pesticidov v hrani so izračunane za 70 kg težko odraslo osebo in tako ne zaščitijo otrok, ki imajo precej manj kilogramov. Poleg tega se njihova telesa še razvijajo; pojedo več svežega sadja, zelenjave in žit na kilogram teže kot odrasli; njihova pričakovana življenjska doba je daljša, zato je čas, v katerem se pesticidi kopičijo v telesu, daljši," poudarja, zato previdnost ni odveč. Ostanki pesticidov so bili po njenih besedah sicer najdeni tako v domačem kot v uvoženem sadju.

Marjetka Nared
Erna Strniša