Na avstrijskem Štajerskem in Koroškem si je treba, preden se napotite na gobarski pohod v zasebni gozd, namreč priskrbeti vinjeto, ki je na Koroškem sicer brezplačna, na Štajerskem pa je treba zanjo odšteti kar 45 evrov. Lastniki avstrijskih gozdov vinjete opravičujejo z varovanjem okolja, sicer pa dovolilnice za nabiranje gob poznajo tudi nekatere druge evropske države.

Pravi gobarji se v gozdu obnašajo odgovorno
V Sloveniji so gozdovi javno dobro, zato jih lahko obišče vsakdo, pri nabiranju gob pa se je treba držati pravil v skladu z Uredbo o varstvu samoniklih gliv, ki določa za naravo najmanj obremenjujoča pravila gobarnjenja. Pravila so potrebna, kajti "najbolj nori gobarski narod smo Slovenci", je za MMC povedal Amadeo Dolenc, predsednik Mikološke zveze Slovenije.

Težave se začnejo že ob dostopu do gozda, saj mnogi parkirajo, kjer ne bi smeli, tudi po dvoriščih okoliških prebivalcev, ne da bi vprašali za dovoljenje, kar meče slabo luč na vse gobarje. "Naberejo vse, kar vidijo, in predvsem nabirajo preveč, kot pa porabijo," našteva Dolenc. Pogosto se obnašajo kot vandali, saj gobe, ki jih ne poznanjo, zbrcajo in tako škodijo okolju.

Premalo inšpektorjev na terenu
S tovrstnimi prekrški bi se sicer morala ukvarjati inšpekcijska služba, a je po besedah Amadea Dolenca inšpektorjev premalo, da bi lahko zajezili vandalizem v gozdovih. Mikološka zveza Slovenije je že dvakrat ponudila pomoč, saj v okviru svojega dela izvajajo tudi izpite za t. i. determinatorje gob in bi nadzor kot prostovoljci lahko opravljali med konci tedna. Tudi zakon predvideva možnost nadzornikov prostovoljcev, ki imajo enake pristojnosti kot naravovarstveni nadzorniki, le da ne smejo izdajati glob, vendar pa sta "obakrat naša predloga ostala brez odziva", je povedal Dolenc.

Gob zaradi gobarjenja ne bo zmanjkalo
Dolenc ne vidi nevarnosti, da bi slovenske gozdove gob izropali tuji ali slovenski gobarji. Tudi na poročila o navalu italijanskih gobarjev, ki ropajo slovenske gozdove, gleda skeptično, saj bi morali vliv morebitnega pretiranega nabiranja gob najprej analizirati. "Potem se lahko za leto dni gobarjenje prepove, da si glive opomorejo, s kršitelji pa se mora ukvarjati inšpekcija," se je Dolenc odzval na trditve, da slovenske gozdove pustošijo italijanski gobarji, ki naberejo ogromne količine gob.

Področje prodaje gob neurejeno
Izginjanje gob ga ne skrbi, saj se je že velikokrat zgodilo, da "deset let nič ne raste, nato pa se gliva spet pojavi". Tak primer je zaščitena navadna lisička in žolta trobenta, za kateri si zveza prizadeva, da bi ju umaknili s seznama zaščitenih, ker se v gozdovih obilno pojavljata. Med ogroženimi so še vedno karželj, t. i. plava lisička in mavrah, je poveda Dolenc in kot primer nevestnega dela inšpektorjev navedel javno prodajo karžljev na koprski tržnici.

Dolenc meni, da bi bilo treba urediti tudi prodajo gob, saj to področje ni urejeno in jih zdaj večinoma "na črno" prodajajo gostinskim lokalom. Poleg tega pa se morajo ljudje navaditi nabirati manj, ne vsega, kar vidijo, saj "spomladi iz zmrzovanikov mečejo gobe, ki jih niso uspeli porabiti".

Aleksandra K. Kovač