Direktor zavoda za gozdove Jošt Jakša je povedal, da sta vzroka za nesreče predvsem dva, to sta zima, ki je bila praktično brez snega, in gospodarska kriza, ter z njo povezane višje cene energentov. To je mnoge lastnike gozdov prisililo k čim cenejšemu pridobivanju drv, a za to delo niso usposobljeni. Generalna direktorica direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo na ministrstvu za kmetijstvo Anica Zavrl Bogataj je ob tem pristavila, da lastniki s seboj jemljejo tudi neusposobljene pomočnike.

Ministrstvo si sicer tudi s sofinanciranjem prizadeva, da bi bilo delo v gozdu varnejše. Tako sofinancirajo nakup strojne mehanizacije, traktorjev, vitlov, zaščitne opreme, vlagajo pa tudi v rekonstrukcijo gozdnih prometnic, preko zavoda za gozdove pa organizirajo izobraževanja za lastnike gozdov.

Največkrat drevo poškoduje kmeta, starega od 50 do 60 let
Vodja oddelka za gozdno tehniko pri zavodu za gozdove Jurij Beguš je pojasnil, da je najbolj nevarna faza dela v gozdu sečnja. Podatki kažejo, da je povzročitelj nesreče največkrat drevo, ponesrečenec pa kmet, star od 50 do 60 let. Največkrat si poškodujejo glavo in noge, nesreče pa se najpogosteje dogajajo spomladi in konec leta ter ob sobotah.

Zgolj osem odstotkov tistih, ki so v nesrečah umrli, je uporabljalo osebno varovalno opremo, zato izobraževanja na zavodu za gozdove usmerjajo tudi v to smer. Ljudi je po Beguševih besedah treba prepričati, da nosijo čelado in zaščitne hlače. Od leta 1996 do leta 2008 se je sicer uporaba čelade zvišala s 30 na skoraj 70 odstotkov, hlač pa z 22 na 60 odstotkov. Le eden od smrtnih ponesrečencev v zadnjih štirih letih se je udeležil tečaja zavoda za gozdove.

"Ljudi je treba prisiliti, da se bodo ustrezno opremili in izobrazili"
Na tečajih so do zdaj izobrazili okoli 30.000 ljudi, prek drugih informacijskih kanalov pa dosegli do 150.000 ljudi, toda Beguš opozarja, da je še precej ljudi, ki jih bo treba "na neki način prisiliti", da se bodo izobrazili in ustrezno opremili ali delo prepustili tistim, ki to obvladajo. Tečaji zasebnih družb (ti so enodnevni, na zavodu pa potekajo dva oziroma tri dni), ki so sicer cenejši, po Beguševem mnenju niso dovolj kakovostni.

Letos se je pri delu v gozdu zgodilo 17 nesreč, največkrat pri sečnji, nekaj pa tudi pri prevrnitvi traktorja. Skrb vzbujajoče je, da je v dveh primerih drevo padlo tudi na opazovalca, zato je Beguš opozoril, da morajo biti opazovalci dve drevesni višini oddaljeni od podirajočega drevesa.