Kot so v sporočilu za javnost zapisali v Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, trajno odvzete rejne živali po odvzemu namestijo na vnaprej določene lokacije. V medijih se po njihovih navedbah pojavljajo napačne informacije, da je to le pri društvih, ki delujejo v javnem interesu. To ne drži, saj jih nameščajo tudi na kmetijska gospodarstva, ki opravljajo dejavnost reje živali. Živali najpozneje v 30 dneh po namestitvi prodajo.

Za čas od namestitve do odkupa živali uprava plačuje oskrbnino. Ta vključuje stroške namestitve (nastilja), krme in vode, dela (oskrba živali, molža, pomoč veterinarju, nega po navodilih veterinarja) ter druge materialne stroške.

Višina oskrbnine je po pojasnilih uprave odvisna od posameznega primera, saj nanjo vpliva več dejavnikov, predvsem pa zdravstveno stanje živali. "Pri tem uprava poudarja, da je strošek oskrbnine namenjen tistemu, ki v tem času oskrbuje živali. To niso vedno društva, kot se mestoma napačno povzema v medijih, temveč tudi druga kmetijska gospodarstva, ki nimajo statusa društva," so zapisali. Ta ukrep je po njihovih navedbah veljal že v prejšnjem zakonu o zaščiti živali. Po informacijah, ki so zaokrožile v medijih, Društvo za zaščito konj za oskrbo odvzete živali zaračunava 17 evrov na dan.

Po prodaji odvzetih živali se kupnina porabi za poplačilo stroškov postopka (prevoz živali in oskrbnina), razlika pa se nameni zavetiščem, ki zagotavljajo pomoč, oskrbo in namestitev zapuščenih hišnih živali.

Področje odvzema rejnih živali je dodatne pozornosti deležno po nedavnem odvzemu govedi na kmetiji pri Krškem. Zaradi očitkov o nepravilnostih v postopku odvzema je inšpekcija za varno hrano izdala sklep o izredni preverbi postopka. V javnosti so zaokrožile tudi trditve, da je odvzem živali posledica nedavno sprejete novele zakona o zaščiti živali, kar pa so pristojni večkrat zanikali.