"To stanje, ki se vleče že dolga leta, je zelo škodljivo za celoten sektor," je poudaril. Tako v Vinski družbi Slovenije, ki združuje vinarje z vse države, predlagajo, da je proizvodnja vina dopolnilna dejavnost, če ima vinogradnik v lasti ali obdeluje več kot 0,2 hektarja vinograda.

Neevidentirana razlika je po njegovih besedah takšna, da škodi vsem. "Evidence morajo biti popolnoma verodostojne," je poudaril in dodal, da se ne morejo sprijazniti s tem, da je nekje tretjina pridelka, in to nepregledanega vina.

Poleg tega je poudaril, da je domači trg prenasičen, novih možnosti prodaje ni več, uvozimo več vina, kot ga izvozimo – uvozimo ga okoli 12 milijonov litrov letno, izvozimo pa okoli šest milijonov litrov.

Kot je dejal, si želijo narediti ločnico med "hobi" vinarji in tistimi vinarji, ki pretežno živijo od grozdja in vina. Želijo si priti do čiste platforme, da bi se vedelo, kdo je za panogo pomemben, in da bi se tistim, katerih prihodki so odvisnih pretežno od vina, namenili podporni ukrepi kmetijske politike.

Brejc je ob tem zagotovil, da namen Vinske družbe Slovenije v nobenem primeru ni davčno naravnan in da ne želijo škoditi malim vinarjem.

Strniša: Veliko administrativno breme
Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša je ocenila, da bi predlog Vinske družbe Slovenije o dopolnilni dejavnosti povečal administrativno breme, in to za učinek, ki bi bil zelo majhen.

Ob tem je navedla, da imamo v državi okoli 30.000 vinogradnikov, po evropskih predpisih pa je treba površine, večje od 10 arov (0,1 hektarja), registrirati, naša nacionalna zakonodaja pa določa vpis v register za površine nad pet arov. Tako je vpisanih 15.600 hektarjev vinogradov. Tisti, ki imajo več kot 10 arov vinogradov, pa morajo v register vpisati tudi pridelek.

Po podatkih ministrstva, ki jih je navedla, se na 15.000 hektarjih vinogradov letno prijavi od 50 do 60 milijonov litrov vina. Pod mejo poročanja (pod 10 arov) je veliko število vinogradnikov (12.000), a gre skupno za 900 hektarjev vinogradov. Lani je bilo po podatkih statističnega urada 89.000 ton grozdja, po podatkih registra pa 79.000 ton grozdja. Tako gre za približno sedem milijonov litrov razlike.

Vsi, ki imajo vinograd, so obdavčeni po katastrskem dohodku, če ne vodijo knjig. Te pa morajo voditi vsi, ki imajo podjetja in so samostojni podjetniki. Po zakonu o vinu lahko vino kot kmet prideluješ iz svojega grozdja, je pa treba imeti podjetje ali biti samostojni podjetnik, če se grozdje dokupuje.

Glede evidenc je državna sekretarka zagotovila, da so te takšne, kot jih določa evropska zakonodaja, se pa je strinjala, da je treba, če želimo imeti natančnejše podatke, poskrbeti za to, da bodo vsi vpisani v register in da bodo tudi poročali o količinah grozdja in vina.

Znova se bodo pogovarjali januarja
V razpravi, ki se je sicer končala brez konkretnih sklepov, a z dogovorom, da se bodo o razmerah v panogi znova pogovarjali na seji v januarju, je bilo slišati kritike na račun Vinske družbe Slovenije, da želi s trga izriniti male pridelovalce.

Poslanec SD-ja Predrag Baković je opozoril, da "velika riba ne sme pojesti male"; če bo mali vinogradnik res obremenjen z vodenjem knjig, to ni le administrativna ovira, ampak tudi finančna. Če bomo male obremenili z administrativnimi in finančnimi ovirami, bo tukaj konec zgodbe za male vinogradnike, ostali bodo le veliki, pa je poudaril Franc Jurša (DeSUS). Tudi v Levici po besedah Violete Tomić ne bodo dovolili, da bi izrinili male vinogradnike.

Franc Breznik (SDS) pa je poudaril, da so zanj in za stranko pomembni vsi vinarji – mali, srednji in veliki. "Vsi prispevamo k slovenski vinski zgodbi. Na tej je treba graditi," je dodal.

Brejc je poslancem na očitke, da želijo izriniti male pridelovalce, odgovoril, da je Vinska družba Slovenije odvisna od malih vinogradnikov, zato bi ji "bilo noro očitati, da ima namen škoditi sama sebi".