Tradicionalna spomladanska okoljska akcija Za lepšo Ljubljano je na prvo pomladno soboto v prestolnici potekala na petih lokacijah – pri Živalskem vrtu, ob zadrževalniku Brdnikova, na Golovcu, na Zajčji dobravi in v Parku Tivoli. "Imamo veliko udeležencev, vreme nam je bilo naklonjeno – dobra volja, energija, zagnanost, to je vse, kar potrebujemo;" je za Radio Slovenija povedala ena od udeleženk akcije.

Kot je poročal novinar Peter Močnik, so se akciji pridružili tudi azilanti različnih narodnosti, Afganistanci, Maročani, Alžirci, tudi Džamali iz Burundija. "Čiščenje gre dobro. Odločil sem se, da se udeležim, ker zdaj živim v Sloveniji, da pomagam pri čiščenju in nekaj vrnem skupnosti," je Džamali povedal za Radio Slovenija.

V akcijo so se vključili tudi ljubljanski gasilci, ki so poskrbeli za čiščenje naplavin na območju potokov Dobrunjščica in Gameljščica. Čistilne akcije se bodo sicer v prestolnici nadaljevale do 20. aprila, ko se bo akcija Za lepšo Ljubljano tradicionalno zaključila s čiščenjem Ljubljanice. Termini čistilnih akcij, ki se bodo zvrstile do takrat, bodo sproti objavljeni na spletni strani občine.

V Kranju prostovoljci nabrali skoraj 18 ton smeti

V Kranju je medtem že 23. čistilna akcija Očistimo Kranj – Kranj ni več usran potekala tako v petek kot soboto. V petek so čiščenje začeli učenke in učenci kranjskih osnovnih šol s podružnicami, otroci iz nekaterih vrtcev ter dijakinje in dijaki dveh srednjih šol, so sporočili z Mestne občine Kranj (MOK).

Mladi so v petek poskrbeli predvsem za čistočo in urejenost svoje bližnje okolice, v soboto pa je nato sledila še vsekranjska čistilna akcija, ki se ji je po podatkih občine pridružilo okoli 6300 ljudi. Poleg organizatorjev, Zveze tabornikov občine Kranj, so sodelovale še vse enote Civilne zaščite MOK-a, Komunala Kranj, krajevne skupnosti, prostovoljna gasilska in druga društva, lovske družine ter druge skupine in posamezniki. V letošnji čistilni akciji je tako sodelovalo 65 različnih organizacij.

"Namen čistilne akcije je bil predvsem očistiti odpadke z urbanih in naravnih površin, ki so se nabrali v preteklem letu, lotili pa so se tudi nekaj črnih točk, na katere so opozorili občanke in občani," so sporočili z občine. Kot so pojasnili v sporočilu za javnost, je bilo letos v naravo odvrženih veliko pločevink ter druge embalaže hrane in pijač, med zbranimi odpadki pa so bili tudi takšni, ki sicer spadajo med kosovne odpadke. Komunala Kranje je na koncu poskrbela za odvoz vseh 17.820 kilogramov zbranih odpadkov.

V čistilni akciji bioloških odpadkov sicer ne zbirajo, nekateri udeleženci pa so po navedbah občine poudarili, da so na obronkih gozdičkov našli tudi kupe obrezanih vej in druge biološke odpadke. "Odlaganje vrtnih odpadkov v naravo je lahko nevarno, saj kupi v sušnih obdobjih povečujejo tveganje za gozdni požar. Poleg tega na vrtovih rastejo različne rastline, nekatere med njimi so tudi invazivne. Z vnašanjem njihovih delov v gozd lahko povzročimo nepopravljivo škodo," so ob tem opozorili na občini.

Čistilno akcijo v Kranju sicer letos že četrtič zapored spremlja Eko teden, ki bo potekal do 30. marca. "Osem dni, 33 dogodkov, terenski sprehodi in izleti, delavnice za otroke, filmi s pogovori, izmenjevalnica oblačil in pogovori občanov s strokovnjaki," je nabor dogodkov naštela vodja Eko tedna Katja Ropret Perne. Celotni program Eko tedna je dostopen na https://ekoteden.si/.

Muro čistili tako na slovenskem kot avstrijskem bregu

V Mariboru v okviru 32. ekološke akcije čistili reko Dravo, v Gornji Radgoni in avstrijski Radgoni pa so prvo pomladno soboto izkoristili za čiščenje obrežja reke Mure. Kot je za Televizijo Slovenija poročal novinar Boštjan Rous, so se prostovoljci zbrali na mostu čez reko, ki povezuje Slovenijo in Avstrijo, potem pa zavihali rokave in začeli odstranjevati odpadke.

"Velikokrat zaide kaj na področje obrežja reke Mure, niti ne zanalašč, se pač kake naravne ujme in take stvari dogajajo," je za Televizijo Slovenija povedal Samo Tuš iz društva Moja Mura. V okviru čistilne akcije so se na obeh bregovih Mure zbrali številni posamezniki, ki jim je mar za okolje. Naravovarstveniki sicer ob tem opozarjajo, da je odpadkov še vedno preveč.

"Ena glavnih stvari, ki bi se morala posodobiti, je seveda kaznovalna politika. Ljudje smo na žalost taki, da razumemo le tisto, kar nas udari po žepu," je prepričan Tuš. "Veliko je še za postoriti. Mnogim še ni jasno, da je za naravo treba skrbeti. Veliko je treba popraviti," je ob tem dejal župan avstrijske Radgone Karl Lautner.