Ustavitev postopka je predlagalo ministrstvo za okolje in prostor. Predtem je proučilo tri možnosti, ki pa so se vse izkazale za okoljsko nesprejemljive.

"Če bi se za to odločili, bi torej morali v prevlado javnega interesa, tega pa v tem trenutku ne moremo storiti, ker še niso ostale izkoriščene ostale možnosti. Zato smo se že v tem trenutku odločili, da se priprava državnega prostorskega načrta ustavi. Brez sprejetega državnega prostorskega načrta ni mogoče zgraditi ničesar, tudi teh elektrarn ne," je po seji vlade povedal minister za okolje Simon Zajc.

Brez tega načrta je neuporabna tudi koncesija za energetsko izrabo Mure, ki jo imajo Dravske elektrarne (Dem). Zajc se ob tem ne boji morebitnih zahtevkov koncesionarja po povrnitvi že vloženih sredstev. "Seveda to lahko zahtevajo, a takšna zahteva nima podlage," je prepričan minister.

Ministrstvo za okolje se je pri svojem predlogu, naj vlada ustavi pripravo prostorskega načrta za prvo hidroelektrarno na Muri, oprlo na študijo iz leta 2016. Ta je kot potencialne lokacije pregradnega objekta hidroelektrarne preučila tri možnosti in ugotovila, da v nobeni od obravnavanih možnosti ne bi bilo mogoče doseči dobrega ekološkega stanja površinske vode in preprečiti poslabšanja njenega ekološkega stanja.

Prav tako ne bi bilo mogoče doseči varstvenih ciljev z vidika varstva narave. Nadaljevanje postopka celovite presoje vplivov na okolje in priprave državnega prostorskega načrta bi po mnenju okoljskega ministrstva pomenilo dodatne stroške in administrativno delo, postopek pa bi se, ob upoštevanju mnenj deležnikov, zaključil z negativno odločitvijo.

Dem razočaran nad odločitvijo

V družbi Dravske elektrarne Maribor (Dem) obžalujejo odločitev vlade o ustavitvi priprave državnega prostorskega načrta za območje hidroelektrarne Hrastje-Mota na Muri. "Odločitev obžalujemo, saj menimo, da je posledica zasledovanja parcialnih interesov enega sektorja (okolja) na račun širših družbenih, kmetijskih in podnebno-energetskih ciljev," so navedli v Demu.

Analize so, kot pravijo pokazale, da je z izravnalnimi ukrepi možno nadomestiti predvideno okrnitev narave ter da na ta način objekt hidroelektrarne Hrastje-Mota lahko postane sprejemljiv za okolje. Zato so v zadnjih mesecih na resorna ministrstva, vlado in javnost naslovili več pobud za nadaljevanje konstruktivnega dialoga in iskanje skupnih rešitev, ki bi bile sprejemljive tudi z vidika okoljskih vplivov na varovana območja.

"Zavedamo se, da je iskanje možnih kompromisnih rešitev dolgoročni projekt, ki zahteva veliko naporov vseh deležnikov, a ga je po naši oceni potrebno narediti v dobrobit vseh državljanov Republike Slovenije, sedanjih in prihodnjih generacij," so poudarili. "Ne gre namreč pozabiti, da je energija vode eden najčistejših trajnostnih virov proizvodnje električne energije, ki že danes predstavlja steber slovenske energetike in zagotavlja velik del proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. In teh virov Slovenija nima na pretek," so še poudarili.

Biosferno območje

Unesco je območje Mure razglasil za biosferno območje, Društvo za proučevanje rib Slovenije in Zveza društev za obvarovanje reke in sonaravni razvoj ob Muri pa sta opozorila na vplive na reko, ki spada s svojimi pritoki med biotsko najbogatejša območja v Sloveniji in v Evropi ter predstavlja življenjski prostor številnih ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst.

Dravske elektrarne Maribor in Holding Slovenske elektrarne sta okoljsko ministrstvo, vlado in druge odločevalce pred časom sicer pozvala, da pred kakršno koli končno odločitvijo glede usode gradnje elektrarn na Muri in ukinitve koncesije še enkrat opravijo ustrezna posvetovanja, usklajevanja in poiščejo rešitev, ki bo najprimernejša in v dolgoročno korist države.

Infrastrukturno ministrstvo pa je opozorilo, da bo ob odvzemu koncesije koncesionar, torej družba Dravske elektrarne Maribor, lahko od države terjala povračilo že vloženih sredstev pri pridobivanju gradbenega dovoljenja. Po njihovih informacijah gre za približno 10 milijonov evrov.

Po navedbah okoljskega ministrstva je družba Dravske elektrarne Maribor doslej za pripravo 51 strokovnih podlag (geodetske meritve, študije, naložbeni inženiring) porabila 2,75 milijona evrov, za izvajanje komunikacijskih dejavnosti 1,67 milijona evrov, za 64 dodatnih meritev, svetovanj, kartiranje in naravovarstveno vrednotenje abitatnih tipov in druge študije pa še 4,81 milijona evrov.

Okoljevarstveniki zahtevajo odvzem koncesije

Okoljevarstvene organizacije, združene v kampanji Rešimo Muro!, pozdravljajo odločitev vlade, da ustavi postopek priprave državnega prostorskega načrta za območje hidroelektrarne Hrastje-Mota na Muri.

"Zelo smo veseli, da je vlada naredila prvi korak do uresničitve zaveze iz koalicijskega sporazuma in zaustavila postopek celovite presoje vplivov na okolje za državni prostorski načrt za hidroelektrarno Hrastje-Mota," je odločitev vlade komentirala Andreja Slameršek.

To je sicer po njenih besedah šele prvi korak. "Pričakujemo, da bo vlada nadaljevala z uresničitvijo zaveze iz koalicijskega sporazuma. Od vlade pričakujemo, da bo naslednji korak odvzem koncesije za gradnjo osmih hidroelektrarn na Muri," je dodala. Kot je spomnila, je s postopkom za odvzem koncesije februarja začel nekdanji minister Jure Leben, a se je zataknilo v medresorskem usklajevanju.

"Poleg tega je ob Lebnovem odstopu Marjan Šarec izjavil, da od novega ministra pričakuje nadaljevanje zastavljenih nalog. Pričakujemo, da bo naslednji korak vlade odvzem koncesije," je dejala Slamerškova, ki pričakuje, da bo investitor od države zahteval povrnitev doslej vloženega denarja, saj je "njihov interes samo denar". "Vendar pa 10 milijonov evrov ni nobena vsota v primerjavi z ohranjeno reko Muro, z ohranjenimi viri pitne vode in možnostjo za trajnostni razvoj za ljudi ob reki Muri," je izpostavila.