Več kot 400 znanstvenikov in strokovnjakov je na petdnevni konferenci v okviru Mednarodne skupine ZN-a za podnebne spremembe (IPCC) sprejelo tretje poročilo, v katerem poskušajo odgovoriti na vprašanje, kako zmanjšati izpuste toplogrednih plinov in preprečiti podnebne katastrofe.

0,2 odstotka svetovnega BDP-ja za zmanjšanje CO2-ja
V poročilu, ki ga bodo objavili danes, se znanstveniki ukvarjajo z vprašanjem, kako se boriti s podnebnimi spremembami in kako bo to vplivalo na svetovno gospodarstvo ter kako zaustaviti hitro naraščanje toplogrednih plinov, še posebej ogljikovega dioksida, ki nastaja pri izgorevanju fosilnih goriv in povzroča globalno segrevanje. V osnutku poročila je zapisano, da bodo morale države letno nameniti 0,2 odstotka povprečnega svetovnega bruto proizvoda, če bodo hotele do leta 2030 zadržati vsebnost ogljikovega dioksida, ki danes znaša 425 delcev na milijon, pod 640 delci na milijon. Znanstveniki se strinjajo, da bi morali, če bi se hoteli izogniti velikanskim podnebnim spremembam, količino delcev zadržati pod 450 na milijon.

Nujna sprememba okolijske politike
V poročilu so zapisali, da so trenutne politike boja proti podnebnim spremembam in s tem povezane politike trajnostnega razvoja neprimerne, saj bodo, če jih ne spremenimo, emisije toplogrednih plinov v naslednjih desetletjih še naprej naraščale. Znanstveniki niso pripravili načrta za primerne politike, poročilo naj bi namreč služilo kot osnutek svetovnim vladam.

Potrebnnih več obnovljivih virov energije
Znanstveniki ugotavljajo, da si različne načine za boj proti podnebnim spremembam lahko privošči tudi večina držav v razvoju, ki so odgovorne za velik delež izpusta toplogrednih plinov. Znanstveniki pozivajo države k večji uporabi obnovljivih virov energije, kot so vetrna, sončna in vodna energija in biogoriv ter energetski varčnosti in pogozdovanju. V nekaterih primerih bi takšne tehnologije lahko imele dolgoročne ugodnosti, kot je npr. zmanjšanje zdravstvenih stroškov.

V prvem in drugem poročilu o podnebnih spremembah so znanstveniki opozarjali, da bo globalno segrevanje, katerega glavni krivec je ravno človek, povzročilo po svetu še več lakote, suš in vročinskih udarov ter višanje gladine svetovnih morij.

Največja nasprotnica Kitajska
Poročilu najbolj nasprotuje Kitajska, druga največja izpustnica toplogrednih plinov za ZDA, saj jo močno skrbijo gospodarske posledice okoljevarstvene politike. Na osnutek poročila je zato vložila kar 10 dopolnil, v katerih so podali oceno, da bodo stroški boja s podnebnimi spremembami višji, kot se predvideva.