Projekt Life Lynx (ang. beseda za risa) bo med letošnjim letom in letom 2024 potekal tako v Sloveniji kot na Hrvaškem in v Italiji. V teh državah namreč risom (spet) grozi izumrtje zaradi majhne populacije in posledičnega parjenja v sorodstvu. Doselitev risov iz stabilnejše populacije je tako edina možnost preživetja te največje evropske divje mačke, so na novinarski konferenci povedali predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije, Lovske zveze Slovenije in Univerze v Ljubljani.

Koordinator projekta z zavoda za gozdove Rok Černe je pojasnil, da bo odlov risov potekal na Slovaškem in v Romuniji, naselili pa jih bodo na dveh območjih v Sloveniji in enem na Hrvaškem. "Pet risov bo izpuščenih v alpskem delu, pet v dinarskem, štirje risi pa bodo izpuščeni na Hrvaškem," je pojasnil. "Na dolgi rok bomo rise ohranili samo, če bodo te populacije povezane in bo potekala izmenjava genskega materiala," je dodal.

Rise bodo po njegovih navedbah v naravo izpuščali s prilagoditvenimi oborami, če bo kakšna žival poginila, jo bodo nadomestili. Izvajali bodo tudi monitoring živali, saj bodo vse opremljene z ovratnicami GPS. Zagotovil je, da bodo dejavnosti v povezavi z reševanjem dinarsko-jugovzhodne alpske populacije risa potekale v tesnem sodelovanju z lovci in tamkajšnjimi prebivalci.

Od 10 do 20 risov v Sloveniji
Černe je ocenil, da trenutno v Sloveniji živi od 10 do 20 risov, na Hrvaškem pa od 40 do 60. Ti so po besedah raziskovalca z ljubljanske biotehniške fakultete Tomaža Skrbinška pomemben del biološke raznolikosti, večjo genetsko pestrost pa bodo zagotovili in posledično preprečili njihovo izumrtje z mednarodnim projektom Life Lynx.

Projekt uresničevanja strategije ohranjanja in trajnostnega upravljanja navadnega risa v Sloveniji za obdobje 2016-2026 je pripravilo ministrstvo za okolje in prostor z Zavodom za gozdove Slovenije, ljubljansko biotehniško fakulteto in Lovsko zvezo Slovenije, vlada pa jo je sprejela maja lani.

Ris pri nas nekoč že iztrebljen
Ko je bil ris na območju Slovenije in sosednjih držav na začetku 20. stoletja iztrebljen, so lovci na začetku 70. let začeli razmišljati o ponovni naselitvi te živali v Slovenijo. Leta 1973 so v takratnem Gojitvenem lovišču Medved na Kočevskem v naravo izpustili šest risov, ki so jih pripeljali v Slovenijo.

"Slovenska naselitev risa je dolgo veljala za zgodbo o uspehu, na evropski in tudi svetovni ravni. Ris se je malo po naselitvi razširil od Alp do Črne gore. Populacija je rasla. Pravzaprav smo imeli vrsto naseljeno v prostor, kjer so bile razmere idealne. Žal pa imajo take majhne populacije, ki nastanejo z doselitvami, težavo. Ta nastane, ko se takšna majhna populacija skozi generacije in generacije pari," je orisal Skrbinšek.

Parjenje v sorodstvu je glavni vzrok za upad populacije risov, ki se nadaljuje tudi danes. "Prihaja do izgube genetske pestrosti. Populacija izgublja prilagodljivost, padata preživetje in reprodukcija. Posledično populacija postane še manjša, še bolj se pari sorodstvo. Temu pravimo vrtinec izumiranja," je dodal.

Video: Mladički leta 2007 izpuščene risinja Dina na slovensko-hrvaški meji, avtor: Skrbinšek