Skupno poročilo Programa ZN-a za okolje (UNEP) in Interpola navaja, da so razmere še posebej kritične na vzhodu Demokratične republike Kongo, ki je prizorišče dolgoletnega in še vedno nerešenega konflikta, čemur gre pripisati tudi navzočnost številnih tamkajšnjih milic, katerih dejavnosti so prizadele tudi populacijo goril.

Nezakonita sečnja, rudarjenje, proizvodnja oglja in naraščajoče povpraševanje po divjačini, od katere velik del predstavlja meso opic, so tudi vplivali na krčenje števila goril na tem območju. Sečnja gozdov in rudarska naselja naj bi bila tesno povezana s pripadniki milic, ki najemajo divje lovce, ki ljudi v begunskih taboriščih ali na vaških trgih oskrbujejo z mesom opic.

Ukrepati je treba takoj
Poročilo opozarja, da bi lahko gorile izginile z večine območja kotline Konga do sredine 20. let 21. stoletja, če se ne bo takoj ukrepalo. Omenjeno poročilo je še bolj črnogledo kot tisto iz leta 2002, ko se je napovedovalo, da bo do leta 2030 preživelo deset odstotkov takratne populacije goril.

"Gorile so še ena žrtev kriminalnih tolp, ki ne upoštevajo nacionalnih in mednarodnih zakonov, s katerimi se ščitijo dvije živali," je dejal vodja programa za okolje pri Interpolu David Higgins, medtem ko direktor UNEP-a opozarja, da je to tragedija za velike opice, a tudi za druge živalske vrste, ki so na udaru zaradi nezakonite trgovine.

V poročilu je tudi dobra novica, in sicer odkritje do zdaj neznane populacije nizkogorskih goril na območju, ki je v osrčju spora. Po podatkih še neobjavljene študije so odkrili 750 primerkov te kritično ogrožene vrste goril.