Na seznamu vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih je na seznamu za morebitno odstranitev okoli 350 objektov, največ v občini Braslovče, kjer je takšnih objektov 137. Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade in vodja vladne službe za obnovo Boštjan Šefic se bo s prvo skupino lastnikov poškodovanih objektov in drugih občanov Braslovč srečal v torek, pogovori z njimi pa se bodo nadaljevali tudi v sredo.

Na podlagi pogovorov bodo v vladni službi dobili realnejšo sliko o tem, kdo se ne strinja s predlaganimi sanacijskimi ukrepi, kdo ima še pomisleke in kdo jih podpira, je v izjavi za medije v Ljubljani dejal Šefic. "Nato se bomo lažje pogovarjali in načrtovali nadaljnje korake," je poudaril. Ocene in trditve, da pravna podlaga za ukrepe ni zadostna, so po njegovih besedah neutemeljene, saj je njeno primernost in zadostnost potrdila stroka. "Zato za zdaj ni nobenih sprememb in v celoti nadaljujemo vse začrtane dejavnosti," je dejal.

Sorodna novica V občini Braslovče naj bi preselili prebivalce okoli 150 hiš

Pogovori z občani Braslovč bodo v torek in sredo po njegovih besedah potekali tako kot dosedanji v drugih krajih. "S slehernim od lastnikov, ki se bo odzval temu povabilu, bomo opravili pogovor, odgovarjali na njegova vprašanja, pojasnjevali tisto, kar jih bo zanimalo, pogovorili se bomo o njihovih pogledih za naprej," je povedal.

Tudi sicer v vladni službi ocenjujejo, da je razburjenje nekaterih prebivalcev pretirano in nepotrebno. Nekatere občane Braslovč je namreč razburil predlagani državni prostorski načrt za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini. Občina Braslovče po navedbah župana Tomaža Žoharja nasprotuje sprejetju tega načrta na podlagi obstoječih izhodišč, saj da ta ne upoštevajo avgustovske ujme. Žohar je zato pisal premierju Robertu Golobu in ga prosil za načrt ukrepov na celotnem porečju Savinje.

V vladni službi poudarjajo, da je bil sprejet le sklep o začetku priprave omenjenega prostorskega načrta, zato njegova vsebina še ni dokončna. Treba je tudi razumeti, da je določena področja treba urejati s prostorskim načrtom na ravni države, saj sicer ni mogoče zagotoviti poenotenja postopkov, dodajajo.