Po močnem deževju, ki je po že predhodni namočenosti tal in veliki vodnatosti vodotokov v torek zajelo predvsem vzhodno polovico države, se vremenske razmere danes umirjajo, marsikje pa ostaja nevarnost zemeljskih plazov. Nekatere vasi so zaradi zaprtih cest nedostopne, prebivalci pa so še vedno v strahu, da bodo zaradi grozečih zemeljskih plazov morali zapustiti domove, je poročala Televizija Slovenija.

O poplavah poročajo z ormoškega, ptujskega, mariborskega, celjskega, murskosoboškega in novomeškega območja. Poplavljene so številne ceste, v Šentilju je prebivalcem na pomoč priskočila vojska.

Šestan: Še dva, tri dni in bo boljše

"Najhuje je v Kungoti, Pesnici in pa v Šentilju, tam je po nekaterih ocenah kar 200 plazov različnega obsega, zalitih kleti in hiš je bilo veliko, ampak to je že večinoma sanirano. Plazovi ogrožajo hiše in infrastrukturo, to je najbolj kritično," je v Odmevih pojasnil poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan in dodal, da jim na terenu z mehanizacijo in okoli 80 vojaki pomaga Slovenska vojska. Pričakuje, da jim bo plazove uspelo v dnevu, dveh sanirati.

Glede vzroka tako številčnih plazov je Šestan dejal, da "tukaj ni nobene znanosti, gre preprosto za prepojitev zemlje z vodo, in ko pride do kritične točke, pomembna sta tudi sestava terena in naklon, se utrga in gre v dolino oz. navzdol".

"Zadeve se umirjajo, pretoki padajo, a ta namočenost zemlje, kar se tiče plazenja, bo nevarna še dva, tri dni, potem pa bo, upam, stanje boljše," je sklenil Šestan.

V Cirkulanah že več kot 100 plazov

V občini Cirkulane v Halozah se je v zadnjem dnevu sprožilo več kot 100 plazov, ki ogrožajo štiri hiše. Ljudje so obupani, bojijo se za svoje domove. Takšnih razmer v Halozah ne pomnijo, županja zato prosi državo, naj ljudem čim prej priskoči na pomoč.

"Stanje je katastrofalno v naši občini, plazovi se kar vrstijo drug za drugim, ne vemo, kaj bo prinesel dan, ampak ni obetavno," je za TV Slovenija povedal Kristijan Kokot, predsednik PGD-ja Cirkulane.

"Od 6. pa do 10. ure je bilo dodatno evidentiranih 33 plazov," je povedala županja Cirkulan Antonija Žumbar.

V Šentilju alarmantno

Novinar Matej Korošec je poročal, da v občini Šentilj ni naselja, v katerem se ne bi pojavil plaz ali manjši usad. Že od petka so neprestano na delu ekipe gasilcev in civilne zaščite, zjutraj je v Šentilj prišla tudi Slovenska vojska. "V naši občini je stanje alarmantno, ponoči se nam je pojavilo še dodatnih 13 plazov," je dejal župan občine Šentilj Štefan Žvab. Plazovi, ki so nastali že prej, pa se le še poglabljajo. "Iz ure v uro je huje, tudi vreme nam ne gre na roke," je dejal župan. Zemeljski plazovi naj bi ogrožali okoli 12 hiš, težave imajo v naseljih Vranji Vrh in Sladki Vrh.

Sorodna novica Brežan obiskal v ujmah razdejane kraje: Višina škode kliče po pomoči države

Štiri družine izselili iz njihovih domov

"Štiri družine smo morali izseliti, danes pride prvi zabojnik, jutri dva, tri družine bomo rešili s temi bivalnimi enotami in jim začasno zagotovili normalno življenje, dokler nam ne bo uspelo sanirati njihovih stanovanjskih objektov, ki so ogroženi in lahko celo splazijo v dolino," je pojasnil Žvab.

Ponoči se je po doslej zbranih podatkih sprožilo 68 plazov, največ na severovzhodu države, za njihovo sanacijo pa so aktivirali skupno 47 gasilskih enot. Gasilci so plazišča prekrivali s folijo in urejali odvodnjavanje. Plazovi večinoma ogrožajo infrastrukturo in objekte, nekaj škode so povzročili tudi v naravi, je zapisano v današnjem poročilu centra za obveščanje.

Na Ptuju našteli osem plazov

Zaradi večdnevnega močnega deževja in posledično razmočenega terena se je tudi na območju Mestne občine Ptuj sprožilo osem zemeljskih plazov, v večjem obsegu pa sta poplavljala potoka Grajena in Rogoznica, zato so bile poplavljene in ponekod v celoti neprevozne ceste, so sporočili s ptujske občine.

Kot je povedala ptujska županja Nuška Gajšek, so bili plazovi na Vičavi, pod Ptujskim gradom, dva sta se sprožila v Kicarju, zaznali so jih tudi na Sovretovi poti, Grajenščaku, v Sp. Velovleku in Krčevini. "K sreči noben od teh ne ogroža stanovanjskih stavb ali življenj ljudi. Tudi ceste so bolj ali manj že prevozne, voda se je umaknila, tako da večje škode ne ugotavljamo. Seveda se bo prava slika pokazala šele v prihodnjih dneh, a za zdaj ni tako hudo, kot smo se bali, da bo," je dejala Gajšek.

Ker sta zaradi močnejših in daljših padavin poplavljali Grajena in Rogoznica, so bile nekatere ceste poplavljene in nekaj časa neprevozne, predvsem podvoza pri Čarmanovi ulici in na Zagrebški cesti ter cesta v Grajeni.

Zaradi velike količine vode, ki se je stekala z višjih predelov na nižje, je bilo poškodovanih 30 objektov zasebne in javne infrastrukture. Deroča voda je poškodovala tudi več cest in brežin, a nihče od prebivalcev ni bil ogrožen zaradi pojavov plazov ali narasle vode.

Razmere na terenu so budno spremljali člani občinskega štaba civilne zaščite. Kot je povedal njen vodja Primož Korošak, je na intervencijah posredovalo 160 gasilcev iz gasilskih društev ptujske občine in občine Hajdina, ki so jih poklicali na pomoč.

Delavci Javnih služb Ptuj so sodelovali pri oceni stanja na terenu in hitri odpravi posledic. Za vse občane so ob tem zagotovili pesek in opremo za polnjenje protipoplavnih vreč, ki so jih občani lahko napolnili in prevzeli pri gasilskem domu.

Čeprav po doslej zbranih informacijah večje materialne škode v najstarejšem slovenskem mestu ni bilo, bodo opravili analizo stanja na terenu, okvirno ocenili škodo in možnosti preprečevanja ter izvedbe zaščitnih ravnanj glede podobnih pojavov v prihodnosti.

Za zdaj 145 plazov, na terenu 85 gasilskih ekip

Posledice obilnega deževja in poplav so čez dan odpravljali gasilci 85 gasilskih enot regijskih centrov za obveščanje Celje, Maribor, Murska Sobota, Ptuj in Novo mesto, so sporočili iz uprave za zaščito in reševanje. Gasilci še vedno črpajo meteorne vode, čistijo prepuste, odstranjujejo drevje in objekte varujejo s protipoplavnimi vrečami. Zaradi močnega deževja in posledično razmočenega terena se je sprožilo tudi več zemeljskih plazov. Uprava je po doslej zbranih podatkih zaznala 145 plazov, pri čemer je za njihovo sanacijo aktiviranih skupno 56 gasilskih enot.

Največ plazov je bilo na severovzhodnem delu Slovenije, na območju regijskega centra Maribor so našteli 72 dogodkov, na območju regijskega centra Ptuj 63, Murske Sobote pet in Celja štiri. Gasilci še prekrivajo plazišča s folijo in urejajo odvodnjavanje. Plazovi večinoma ogrožajo infrastrukturo in objekte, nekaj škode pa so povzročili tudi v naravi.

Pretok Mure se počasi zmanjšuje

Po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) se pretok Mure v zgornjem toku počasi zmanjšuje, v spodnjem toku pa še počasi narašča. Poplavljene površine ob reki Muri se bodo znotraj protipoplavnih nasipov predvidoma ohranjale do petka.

V spodnjem toku bo danes počasi naraščala tudi Krka in se proti večeru ustalila. Poplavljene površine se bodo do večera še nekoliko povečale, pričakujejo na Arsu. Poplavljene površine ob Pesnici, Ščavnici, Dravinji in Kolpi pa se medtem počasi zmanjšujejo.

Vojaki pomagajo na ogroženih območjih

Na najbolj ogrožena območja je zjutraj prispela Slovenska vojska. Kot so sporočili na Twitterju, 67 pripadnikov Slovenske vojske v koordinaciji s civilnimi strukturami deluje v Sladkem Vrhu, 10 pa v Selnici ob Muri v občini Šentilj.

"Na terenu so enote civilne zaščite, gasilcev in Slovenske vojske. Ključni cilj je zaščititi objekte in preprečiti, da bi plazovi prišli do njih, ter zaščititi človeška življenja," je dejal minister za obrambo Marjan Šarec.

"Zelo sem hvaležen, da je prišla na pomoč Slovenska vojska. Pomaga nam 60 vojakov pri reševanju stanovanjskih objektov, tu so inženirske enote ... Na delu je približno 160 ljudi, a je približno ena tretjina občine še vedno neprevozne," je dejal župan Šentilja Štefan Žvab. Občane je tudi pozval, naj se ne hodijo po pobočjih, saj se lahko še vedno sprožijo novi plazovi.

Šarec obiskal ogrožena območja

Minister za obrambo Marjan Šarec si je ogledal razmere na Štajerskem, kjer pri odpravljanju posledic deževja, predvsem zemeljskih plazov, pomaga Slovenska vojska. "Intervencija še vedno poteka, a voda se počasi umirja. Velika težava pa so plazovi, saj zemlja še vedno drsi. Računamo, da bo trajalo še nekaj dni, da se bo vse saniralo," je povedal minister v izjavi za medije v kraju Šomat v občini Šentilj, kjer so vojaki pomagali pri zaščiti stanovanjske hiše pred zemeljskim plazom in čiščenju cest.

Pripadniki in pripadnice Slovenske vojske po njegovih besedah delajo po navodilih lokalne civilne zaščite. "Povsod, kjer je treba, odstranjujejo zemljino in jo odvažajo. Ključni cilj je preprečiti, da bi plazovi dosegli objekte, zaščititi človeška življenja in omogočiti ponovno prevoznost cest," je še povedal minister.

Za družino, ki je morala zaradi nevarnosti v torek zapustiti svoj dom, je na poti zabojnik. "Drugih zahtev po zabojnikih od občin še ni bilo. Ko in če bodo te zahteve, bodo šli na pot dodatni zabojniki, ki jih bo odpremila uprava za zaščito in reševanje," je pojasnil Šarec.

V drugih delih Slovenije, tudi na Dolenjskem, se razmere po njegovih podatkih umirjajo. "Če se bo pokazala potreba, bo šlo okoli 70 pripadnikov Slovenske vojske tudi na dolenjski konec," je dejal.

Vojska je po njegovih besedah takoj priskočila na pomoč. "V primerih, kot smo mu danes priča, je vojska takoj v pripravljenosti, takoj pripelje opremo in takoj začne delovati. Tako smo se tako rekoč že prejšnji večer dogovorili za sistem ukrepanja in je bilo vse drugo zgolj formalnost," je povedal Šarec.

Koordinator enot vojske na terenu Marko Močnik je pojasnil, da sodelujejo člani pehotne enote z orodjem, kot so lopate in krampi, in inženirske enote z delovnimi stroji. "Trenutno je na terenu 79 pripadnikov, poleg tega pa zagotavljamo še enoto, ki je v pripravljenosti in zagotavlja rotacijo enot na terenu. Poleg moštva imamo še tri delovne stroje, dogovarjamo pa se, da bi iz drugih delov Slovenije pripeljali še dodatne stroje, ker so ti tu najbolj potrebni," je dejal.

Med drugim so vojaki pomagali pri sanaciji na Zgornji Velki, kjer je plaz zasul cesto in gospodarski objekt, in v Selnici ob Muri, kjer plaz ogroža hišo.

Prebivalci so njihove pomoči zelo veseli. "Vsa čast gasilcem, ki so bili v desetih minutah tu. Vsa čast vojakom, da so mi kolikor toliko rešili dom," je za STA povedala prebivalka iz Šomata, kjer se je zaradi razmočene zemlje sprožil plaz, ki ogroža njeno hišo. Boji se novega deževja, predvsem pa posledice vlage v hiši, zato o nadaljnjih korakih še ne more govoriti.

Slovenija zelo podvržena pojavom zemeljskih plazov

Da je v prihodnjih dneh nujna previdnost, opozarjajo tudi na Geološkem zavodu Slovenije in dodajajo, naj prebivalci opazujejo dogajanje v okolici in na objektih ter morebitno ogroženost javijo na 112.

Zaradi reliefne razgibanosti in geološke sestave je Slovenija na splošno zelo podvržena pojavom zemeljskih plazov. Informativne karte kažejo, da to velja kar za tretjino slovenskega ozemlja, je pojasnila raziskovalka na Geološkem zavodu Slovenije Tina Peternel, ki se ukvarja s področjem zemeljskih plazov.

Plazovi so sicer prav v vzhodnem delu države najpogostejši. Na tem območju gre večinoma za pojave manjšega obsega, medtem ko je obsežnejšim in bolj ogrožajočim plazovom bolj podvržen predalpski in alpski svet Slovenije.

Kdaj bo voda odtekla iz namočenih zemljin, je zelo odvisno od lokalnega območja, tamkajšnjega naklona terena in geološke zgradbe. Čeprav bodo v prihodnjih dneh padavine postopoma ponehale, bo namočenost tal ostajala, zato strokovnjakinja za plazove, ki se ukvarja predvsem s preventivo na tem področju, opozarja na nujno previdnost še vsaj teden dni, še posebej pa do konca tega tedna, ko so novi pojavi plazov lahko še bolj pogosti.

Prebivalci naj bodo pozorni, če se v okolici objektov pojavijo razpoke, če kje začne zastajati voda, znaki nevarnosti proženja plazov so lahko tudi posedanje cest, škarp ali dvorišč. Pozorni naj bodo tudi, če se pojavijo razpoke ali kakršne koli druge spremembe na objektih.

Težave v Pomurju

Deževje je povzročilo težave skoraj v celotnem Pomurju. Večinoma je šlo za primere, ko so meteorne vode poplavile kleti in kmetijske površine, sprožilo se je osem zemeljskih plazov. "To so povzročile meteorne in zaledne vode, ni bilo poplav vodotokov. Lokalni vodotoki so dosegli maksimume do razlivanja," je pojasnil vodja izpostave Uprave za zaščito in reševanje Murska Sobota Martin Smodiš. Mura in Ščavnica namreč kljub naraščanju za zdaj ostajata znotraj poplavnih nasipov.

V murskosoboški izpostavi Uprave za zaščito in reševanje so sicer od torka popoldne zaznali 140 dogodkov. Večinoma so bili potrebni prečrpavanje vode iz kleti, preventivno polaganje protipoplavnih vreč s peskom in odstranjevanje naplavin iz vodotokov.

Plazovi so po podatkih centra za obveščanje v občinah Gornja Radgona, Radenci in Ljutomer, a ne predstavljajo večjih tveganj, zaradi katerih bi bila potrebna evakuacija ljudi. Tudi večje škode na javni infrastrukturi za zdaj niso zaznali.

Zaprte ceste

Težave so tudi v prometu. Zaradi nevarnosti plazenja vozišča na mejnem prehodu Zavrč na cesti Spuhlja–Zavrč promet poteka izmenično enosmerno.

Zaradi poplavljenih vozišč so zaprte cesta Smednik–Kostanjevica pri Zameškem, cesta Videm–Radenci v Radencih in cesta Jurovci–Leskovec v Leskovcu. Na cesti Ptuj–Središče ob Dravi v Mihovcih promet zaradi plazu poteka izmenično enosmerno.

Popolnoma pa so zaradi zemeljskih plazov zaprte ceste Maribor–Pernica med Malečnikom in krožiščem pri avtocestnem priključku Pernica in cesta Zgornja Kungota–Plač pri Podigracu, kažejo podatki prometnoinformacijskega centra za državne ceste.

V zadnjih 24 urah ponekod padla polovica običajnih majskih padavin

V zadnjih 24 urah je ponekod zapadla več kot polovica običajnih majskih padavin, je zjutraj povedal hidrolog Janez Polajnar. "To pomeni, da je bil to res koncentriran padavinski dogodek, ki je povzročil, lahko bi rekli, skoraj hudourniški odtok, tudi na tistih rekah, ki sicer ne veljajo za hudourniške," je dejal Polajnar.

Največ padavin je zapadlo na severovzhodu Slovenije, in sicer okoli 50 litrov na kvadratni meter, podobna količina je zapadla tudi v Črnomlju.

Zlasti na vzhodnem delu Slovenije so intenzivne padavine v torek nastale šele popoldne, po 16. uri, ko je padlo več kot 30 ali 40 litrov dežja na kvadratni meter na že razmočeno zemljino.

Nekatere reke se še ne bodo vrnile v strugo

Ponoči so poplavljali številni manjši vodotoki in reke v severovzhodni Sloveniji in Krka. Za Podravje je bilo v torek izdano najvišje, rdeče hidrološko opozorilo, za danes velja za eno stopnjo nižje oranžno opozorilo.

Kot navaja Arso, poplavljajo reke Pesnica, Ščavnica, Kolpa, Mura ter v spodnjem toku Dravinja, Kolpa in Ledava. Krka v srednjem in spodnjem toku ter Dravinja v srednjem in spodnjem toku še naraščata. Mura je v zgornjem toku dosegla največji pretok in se umirja, v spodnjem toku bo danes čez dan še naraščala.

"Kolpa, Pesnica, Ščavnica in pritoki imajo ustaljen pretok. Ledava se v spodnjem toku počasi umirja, v zgornjem toku upada. Poplavljene površine v severovzhodni Sloveniji se bodo danes čez dan začele zmanjševati, vzdolž Mure pa se bodo še nekoliko povečale. Prav tako se bodo do večera še nekoliko povečale v spodnjem toku Krke," še navaja Arso. Krka se bo ponekod približala naseljem, a naj ne bi povzročila poplav.

"Vsaj še do petka pričakujemo pojavljanje ploh, tudi v soboto bo kakšna nevihta na območju vzhodne Slovenije in tudi drugje. Te padavine načelno naj ne bi več bistveno vplivale na odtočne razmere, reke bodo upadale. Lahko pa seveda podaljšajo nevarnost proženja zemeljskih plazov," je opozoril Polajnar.

Voda, ki je zdaj v zemljini, se le počasi izteka in bo še kar nekaj časa trajalo, preden bo popolnoma iztekla. Tako da dodatne padavine v prihodnjih dneh, ki bodo zelo krajevne, lahko predstavljajo določeno nevarnost, a vendar Polajnar ne pričakuje, da bi se hidrološke razmere v prihodnjih dneh znova zelo zaostrile.

Ponoči aktiviranih 187 gasilskih enot

Ponoči so po podatkih centra za obveščanje gasilci pomagali odpravljati posledice obilnega deževja na območjih regijskih centrov za obveščanje Ptuj, Maribor, Celje, Murska Sobota in Novo mesto. Centri za obveščanje so našteli kar 325 dogodkov, aktiviranih je bilo 187 gasilskih enot.

Gasilci so izčrpavali meteorno vodo iz večinoma kletnih prostorov stanovanjskih in drugih objektov, čistili prepuste, odstranjevali zaradi razmočenosti tal podrto drevje, v objekte so nameščali potopne črpalke ter s protipoplavnimi vrečami zaščitili ogrožene objekte. Meteorne vode so zalile tudi več cestišč, ponekod so objekte ogrožali tudi narasli vodotoki.