Podnebne spremembe predstavljajo enega izmed največjih izzivov, s katerimi se spopada človeštvo. Uspešnost spopadanja z njimi bo odvisna predvsem od učinkovitosti izvajanja ukrepov blaženja (zmanjševanje emisij toplogrednih plinov) in prilagajanja (zmanjševanje škode in izkoriščanje priložnosti) nanje, so ob objavi Podnebnega ogledala 2020 v sporočilu za javnost spomnili na Institutu Jožefa Stefana. "Potreben je predvsem premik v razumevanju, da podnebne spremembe niso zgolj okoljsko vprašanje, ampak razvojno vprašanje, odvisno od ravnanja posameznikov in skupnosti," so zapisali.

Glede zelene javnofinančne reforme so raziskovalci ugotovili, da je napredek v Sloveniji za zdaj omejen. Uvedeni ukrepi, kot so dajatev na emisije ogljikovega dioksida, trošarine za energijo, davek na motorna vozila, prispevek za učinkovito rabo energije (URE) in obnovljive vire energije (OVE) ter sklad za podnebne spremembe pri zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, do zdaj še niso bili ambiciozno zasnovani in zato še ne dovolj učinkoviti, so presodili.

Javne finance še naprej spodbujajo dejavnosti, ki so v nasprotju s podnebnimi cilji in nimajo perspektive. Okolju škodljive spodbude so bile v letu 2018 ocenjene na dobrih 124 milijonov evrov. Spodbude usmerjajo potrošnike k večjim emisijam, zato so za doseganje ciljnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov potrebni še dodatni ukrepi, ki to nadomestijo in so praviloma tudi dražji, so posvarili. Zelene javne reforme tudi ni v političnih programih.

Nezadosten prispevek države

Energetska prenova stavb ožjega javnega sektorja, ki z evropskimi sredstvi poteka že od leta 2010, je po mnenju raziskovalcev Slovenija uspešna. A le zaradi občin, medtem ko država pri prenovi svojih stavb zelo zaostaja za cilji: vsako leto bi morala prenoviti tri odstotke površine stavb v lasti in rabi vlade, pa je bilo do vključno leta 2019 prenovljenih samo 1,2 odstotka ciljne tlorisne površine.

Odsotnost napredka je še bolj izrazita, saj je postavljen jasen cilj, zagotovljena so evropska sredstva za naložbe, namenska sredstva za pripravo projektov, vzpostavljena projektna pisarna, izveden demonstracijski projekt, so našteli strokovnjaki. Pozivajo k takojšnjemu ukrepanju in razširitvi programa na celovito širšo prenovo javnih stavb, ki poleg energetske vključuje statično in druge vidike prenove.

Pozivi k ustanovitvi vladne službe za izvajanje podnebne politike

Glede organiziranosti za izvajanje podnebne politike pa so se v Podnebnem ogledalu 2020 med drugim zavzeli za ustanovitev vladne službe, ki bi bila odgovorna za organizacijsko, strokovno in drugo pomoč pri delovanju vlade in usklajevanju dela ministrstev. Raznolikost področja zahteva tudi vzpostavitev čim bolj enotne spletne, neposredno in javno dostopne platforme z vsemi potrebnimi informacijami o izvajanju o podnebne politike.

Podnebno ogledalo 2020 je nastalo v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050, ki ga sofinancirata EU in ministrstvo za okolje in prostor. Vodilni partner projekta je IJS oz. njegov center za energetsko učinkovitost. Partnerji projekta so družba Elek, Gradbeni Inštitut ZRMK, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Kmetijski inštitut Slovenije, podjetje PNZ ter Gozdarski inštitut Slovenije. Kot zunanja partnerja sta v projektu pri pripravi zadnjih treh zvezkov sodelovala nevladna organizacija Umanotera ter Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani.

Skupno je bilo v okviru projekta, ki se letos končuje, objavljenih 10 zvezkov, ki so dostopni na spletnih straneh projekta.