Poveljnik Civilne zaščite Miran Bogataj je dva dni po ukinitvi stanja splošne pripravljenosti (uprava sicer še vedno spremlja plaza v Lokavcu in Zidanem Mostu) podal prvo oceno operacije: "Poplave so bile po obsegu primerljive z letom 1990, velik pa je bil tudi obseg akcije reševanja in odpravljanja posledic, sodelovalo je 24.640 reševalcev iz različnih sektorjev". Pohvalil je napredek na področju hidrologije in meteorolgije, ki je omogočil napoved, pripravo in sprotno prilagajanje na naravno nesrečo.
Ob tem je zavrnil očitke, da nihče ni organiziral vojske v primeru Črne vasi in Kostanjevice, kjer so prebivalci zaprosili za pomoč. "Niti en zahtevek ni ostal nerealiziran," je bil na današnji tiskovni konferenci jasen Bogataj.
Posebej je izpostavil slabo pripravljenost nekaterih območij na tovrstne naravne nesreče. "Nekatera območja so enostavno preslabo pripravljena na nesreče velikega obsega. Tudi tiste, kjer jih je bilo mogoče napovedati ne samo tokrat, ampak že leta in leta glede na ogroženost." Več podrobnosti o tem bo urad predstavil v širši analizi v oktobru.

Gasilci nosili breme intervencije
Bogataj je delovanje gasilcev, tako poklicnih kot prostovoljnih, označil za nadzirano, načrtno in učinkovito. Dopušča možnost, da je ponekod prišlo do pomanjkljivosti, toda pogosto so se očitki porajali bolj zaradi neosveščenosti prebivalstva o delovanju, pa tudi zaradi "razumljivega šoka in vznemirjenosti ljudi ob takih razmerah". Mnogi ljudje so na primer prosili za črpanje vode iz objektov, kar pa ni mogoče, dokler se gladina poplav in podtalnice sama ne zniža, pojasnjuje Bogataj.

"Pomemben je občutek, da ljudje niso sami"
Ob poplavah je pomoč s 500 prostovoljci nudil tudi Rdeči križ, toda bolj kot sopotnik drugim službam, ugotavljajo humanitarne organizacije. Rdeči križ je pohvalil obliko organizacije poplavnega reševanja: "Občutili smo, kako učinkovito je, če akcija dobro vodena z enega mesta." V akcijah so do zdaj zbrali 45.000 evrov, hvaležni so tudi podjetjem, ki se samoiniciativno oglašajo in darujejo belo tehniko, pohištvo in denarna sredstva. Izpostavili pa so tudi socialno in psihološko pomoč, veliko ljudi je namreč ob uprašanju, ali je pomoč Rdečega križa prispela prepozno, odgovorilo: "Kaj pa naj bi v teh vodah naredili? Pomebno je že samo vedeti, da nismo sami."

Poplave v prihodnosti? Vse več jih bo.
Na Agenciji za okolje (ARSO) so podali jasno napoved: poplav bo vse več, verjetnost za poplave na našem področju da je velika in vsako leto večja. Nad našimi kraji se namreč redno meša topel in hladen zrak, tovrstni pojavi pa so vse pogostejši, njihova intenziteta pa skozi leta narašča, je dejal Tomaž Pogačar z agencije.

Škodo po tokratnih poplavah ocenjujejo različne institucije - od ministrstev do občin - rezultati pa se bodo zbirali nekje do konca meseca oktobra, ko bo poročilo o tem potrdila vlada, je sklenil Bogataj.