Raziskovalci so izdelali prvi obsežen zemljevid pojava organizmov in njihovega širjenja na skrajnem jugu celine, poroča CNN. Satelitski posnetki iz obdobja 2017–2019, združeni z meritvami na terenu, opravljenimi v dveh preteklih poletjih, so pokazali vse večjo prisotnost mikroskopsko majhnih alg, ki na Antarktiki oziroma na njenem skrajnem delu, imenovanem Antarktični polotok, vse bolj uspevajo.

Vsaka alga posebej je prostemu očesu nevidna, a ker rastejo skupaj, se sneg zaradi njih vse bolj barva v zeleno, pojav pa je zdaj že tako razširjen, da je viden celo iz vesolja, so znanstveniki zapisali v študiji, objavljeni v reviji Nature Communications. Alge so se najbolj razširile ob obali, in to na tistih območjih, kjer se temperature v poletnih mesecih na južni polobli, torej od novembra do februarja, gibljejo malo nad nič stopinjami Celzija. Raziskovalci so na snežni podlagi našteli 1679 ločenih cvetov zeleih alg na skupni površini 1,9 kvadratnega kilometra.

Segrevanje ozračja ne obeta nič dobrega, saj vse višje temperature za alge predstavljajo zelo ugodno okolje. Za rast namreč potrebujejo zelo moker sneg, Antarktika pa sodi med tista območja, ki so v zadnjih desetletjih doživela največji dvig temperatur. Februarja je Antarktični polotok doživel celo vročinski val, saj so v argentinski bazi Esperanza izmerili kar 18,3 stopinje Celzija.

"Ker se Antarktika segreva, se bodo tudi snežne alge vse bolj širile," je dejal vodja študije Andrew Gray, to pa pomeni še hitrejše tajanje snega. A po drugi strani alge potrebujejo iztrebke živali, ki delujejo kot gnojilo in pospešujejo njihovo rast. Dvig temperatur vpliva tudi na favno, posebej na kolonije pingvinov, zato bi lahko alge izgubile svoje osnovno hranilo, ki pospešuje njihovo rast.