Na trdo in ponekod tudi zaledenelo podlago je namreč padlo več deset centimetrov snega, ki pa se s podlago ne sprime. Prav zato je nevarnost snežnih plazov zelo velika. Po evropski petstopenjski lestvici je trenutna nevarnost proženja snežnih plazov najvišja v zahodnih Julijskih Alpah, kjer je ocenjena nevarnost tretje stopnje.

To pomeni, da je snežna odeja na številnih dovolj strmih pobočjih slabo do zmerno stabilna. Plaz se zato lahko sproži že pri manjši dodatni obremenitvi. Drugod po slovenskih gorah je stopnja nižja, in sicer 2.

Gorski reševalci odsvetujejo gibanje v gorah, saj se največ nesreč zgodi prav pri tretji stopnji nevarnosti proženja snežnih plazov. V Julijskih Alpah je bilo do zdaj največ nesreč na območju pod Kredarico, Mojstrovko in Viševnikom. V Sloveniji je registriranih 30 vodnikov lavinskih psov, ki pomagajo pri reševanju ponesrečenih izpod plazov.