Tudi velika količina snega, ki smo mu priča še tik pred začetkom koledarske pomladi, ne izstopa iz okvira normalne medletne spremenljivosti, pojasnjuje vremenoslovec Gregor Gregorič z Agencije RS-a za okolje.

Na najvišji vremenoslovski postaji na Kredarici (2514 m) imajo tako okoli 4 metre snega, kar pa je 3 metre manj kot leta 2001.

V prestolnici sneg vztraja
Tudi v Ljubljani je snega veliko, najvišja izmerjena višina snega je bila v letošnji zimi 40 cm. Rekord po višini snežne odeje sicer še vedno nesporno drži zima 1951/1952, ko je zapadlo 1,5 metra snega, izstopata pa tudi zimi 1968/1969 in 1986/1987, ko je zapadlo skoraj meter snega. Letošnja zima v prestolnici pa se je po številu dni s snežno odejo že povzpela med osem najhujših v zadnjih 50 letih.

Za smučišča plusi in minusi
Obilica snega gre na roko slovenskim smučiščem, ki bodo smučarsko sezono verjetno lahko podaljšala, vendar imajo predvsem na višjeležečih smučiščih tudi nemalo težav. Na Voglu in Kaninu so tako do 8 metrov visoki zameti pokrili postaje žičnic in smučarskih naprav.

Pred plazovi skušajo smučarje zaščititi bodisi z zaprtjem najnevarnejših prog, na Kaninu pa tudi z umetnim proženjem snežnih plazov, ki je bilo letos potrebno po vsakem močnejšem sneženju.

Previdno v gore
Snežni plazovi predstavljajo nevarnost tudi za pohodnike, ki se odpravljajo na izlete v visokogorje. Slovenska Gorska reševalna služba, ki je morala letošnjo zimo zaradi snežnih plazov posredovati že dvakrat, opozarja, naj se ljudje v gore odpravijo le s primerno opremo in ob skrbnem preverjanju vremenske napovedi in morebitne nevarnosti plazov.