Poplave so dele Avstrije, Češke, Madžarske, Poljske, Romunije in Slovaške prizadele po obilnem deževju, ki ga je pretekli konec tedna s seboj prineslo neurje Boris. Ponekod so poplavne vode povzročile pravo opustošenje in po zadnjih podatkih zahtevale najmanj 21 smrtnih žrtev. Pet ljudi je umrlo v Avstriji, sedem v Romuniji, šest na Poljskem in trije na Češkem.

Voda se bo umikala še nekaj dni, medtem ko se bo vreme v srednji Evropi od sredine tedna izboljševalo in bo bolj suho. Se pa zdaj neurje Boris vrača nad Italijo, kamor je pred dnevi že prinesel slabo vreme. Vremensko opozorilo velja za več dežel, najhuje pa naj bi bilo v Emiliji - Romanji in Markah. Vremenoslovci do četrtka pričakujejo več ekstremnih vremenskih pojavov, padlo bi lahko več kot 250 milimetrov dežja.

Med najhuje prizadetimi državami je Poljska, kjer nevarnosti še ni konec, saj se ponekod na najhujše šele pripravljajo.

Oblasti so v pomoč na prizadeta območja na jugozahodu države napotile 5500 vojakov. V operacijah reševanja sodeluje 19 helikopterjev, ekipe vojaških inženirjev utrjujejo poplavne nasipe. Marsikje so vzpostavili mobilne kuhinje, v poplavljenem mestu Ladek-Zdroj pa so pripravili 700 postelj za tiste, ki so morali zapustiti domove.

V Spodnji Šleziji je opustošenje povzročila reka Vzhodna Nisa, ki je med drugim razdejala majhno poljsko mesto Klodzko. Župan Michal Piszko je sicer dejal, da se je voda že umaknila in da kaže, da je najhujše mimo.

Če je v mestu Nisa, kjer so prebivalci vso noč nameščali vreče s peskom, najhujše minilo, pa naj bi Vroclav šele v sredo dosegle najhujše poplave. Premier Donald Tusk, ki je za mesec dni v državi razglasil stanje naravne nesreče, je danes tam vodil krizni sestanek. Med drugim je omenil poročila o plenjenju iz poplavljenega Klodzka ter proti storilcem napovedal ukrepanje z vsemi sredstvi, ki jih dopušča zakon.

Tusk je že v ponedeljek dejal, da bodo za žrtve poplav v državi namenili milijardo zlotov oziroma približno 230 milijonov evrov, država pa bo tudi zaprosila za evropska sredstva. Poljska vlada je razglasila stanje naravne katastrofe. V delih države se je sicer gladina vode že začela nižati.

Budimpešta v strahu pred rekordnim vodostajem

Na Slovaškem je narasla Donava poplavila središče Bratislave, kjer je vodostaj malo po polnoči dosegel 963 centimetrov, medtem ko je v predmestju kraj Devin zaradi poplav odrezan od sveta, poroča slovaški portal The Slovak Spectator.

Tudi Madžarska se pripravlja na poplave v prihajajočih dneh. Opozorila so bila izdana za območja 500 kilometrov vzdolž Donave, kjer reka narašča za okoli meter vsakih 24 ur. Župan Budimpešte je prebivalcem zagotovil milijon vreč s peskom za zaščito pred vodo. V madžarski prestolnici se bojijo, da bi lahko gladina reke dosegla do zdaj najvišjo raven.

Ceste v mestu ob reki so zaprte, nekatere linije mestnega prevoza ne obratujejo. Odpovedani so bili železniški prevozi med Budimpešto in Dunajem.

V okviru mehanizma za odzivanje v krizi (IPCR) je za danes napovedan sestanek nacionalnih strokovnjakov za obvladovanje nesreč s pristojnimi institucijami in službami EU-ja, vključno s centrom za usklajevanje nujnega odziva (ERCC), je sporočila madžarska vlada.

Na Češkem umrli najmanj trije ljudje

Tudi na Češkem so v pomoč napotili vojsko. Prebivalce v najbolj prizadetih regijah na severovzhodu Češke bodo vojaški helikopterji oskrbovali s pitno vodo in hrano. Do konca oktobra naj bi civilnim oblastem pomagalo do 2000 vojakov, je sporočila obrambna ministrica Jana Černochova.

V poplavah so na Češkem do zdaj umrli najmanj trije ljudje, še več ljudi pogrešajo.

Češki premier Petr Fiala in notranji minister Vit Rakušan sta v ponedeljek obiskala v poplavah najbolj prizadeto mesto Jesenik, ki je približno 200 kilometrov vzhodno od Prage. Tam je od četrtka zjutraj padlo 473 milimetrov dežja, kar je petkrat več od povprečne količine mesečnih padavin.

V nemški zvezni deželi Saška zaskrbljeno pričakujejo poplavni val iz Češke. V Dresdnu je vodostaj Labe več kot štirikrat višji od običajne višine 1,4 metra. Danes naj bi še naraščal in presegel mejo šestih metrov. Med stoletnimi poplavami leta 2002 je znašal 9,4 metra.

V bližini Dunaja našli truplo moškega

V Spodnji Avstriji so zaprli več kot 200 cest in evakuirali prebivalce 1800 stavb. Prekinjena je bila tudi dobava električne energije. V zadnjih dneh je lokalno padlo do 370 litrov dežja na kvadratni meter, kar je nekajkratna običajna mesečna vrednost. Na Dunaju imajo še vedno težave z javnim prevozom.

V ponedeljek so oblasti potrdile tudi četrto smrtno žrtev, potem ko so zvečer v bližini Dunaja v vodi našli truplo moškega.

V mestu St. Polten je padlo več dežja v štirih dneh kot v celotni najbolj mokri jeseni leta 1950, poroča BBC.

Kancler Karl Nehammer je dejal, da bodo na prizadeta območja poslali vojsko. Podnebno ministrstvo pa je sporočilo, da bodo na razpolago dali za 300 milijonov evrov sredstev za obnovo.

V Romuniji prizadet vzhod

V Romuniji je prizadet predvsem vzhod države. V ponedeljek so v vasi Grivita našli sedmo žrtev, je poročala romunska tiskovna agencija Mediafax. Poplave so prizadele približno 6000 hiš, številne v odročnih vaseh. V pomoč so napotili več sto gasilcev.

Župan Slobozie Conachija Emil Dragomir je dejal, da ima poplava uničujoče posledice. "Če bi bili tam, bi zajokali, saj so ljudje obupani, njihovega življenjskega dela ni več, nekaterim ljudem so ostale samo obleke, ki so jih imeli na sebi," je dejal.

Na Hrvaškem se pripravljajo

Na narasle vodostaje rek se pripravljajo tudi na Hrvaškem. Vrhunec vodnega vala pričakujejo v prvi polovici prihodnjega tedna, protipoplavno zaščito pa krepijo predvsem na Muri, Dravi in Donavi.

Generalni direktor državnega podjetja za upravljanje vodnih virov Hrvatske vode Zoran Đuroković je zjutraj za Hrvaški radio zagotovil, da se na Hrvaškem ne bodo ponovili prizori iz nekaterih evropskih mest.

Ob vhodu Donave iz Madžarske v Hrvaško, pri kraju Batina na skrajnem vzhodu države, bo vodostaj Donave po trenutnih ocenah znašal 750 centimetrov.

Đuroković je napovedal, da bodo protipoplavno zaščito na Donavi dvignili na več kot 775 centimetrov, kolikor je leta 2013 znašal eden od najvišjih vodostajev te reke na Hrvaškem.

Da bo vodostaj Donave ob vhodu v Hrvaško dosegel približno 750 centimetrov, je v ponedeljek v oddaji Otvoreno na hrvaški javni televiziji dejala tudi direktorica uprave za vodno gospodarstvo in zaščito morja na ministrstvu za varovanje okolja in zeleni prehod Elizabeta Kos. Ocenila je, da bo vodni val na Batini vrhunec dosegel prihodnjo sredo.

Đuroković je danes še pojasnil, da so se na narasle vodostaje rek začeli pripravljati že v ponedeljek.

Stanje na Muri in Dravi je po njegovih besedah sicer dobro. Poudaril je, da hujših pretokov tam ne bo in da bodo dvakrat manjši kot avgusta lani. Takrat so se na severu Hrvaške po obilnem deževju in zaradi poplavnega vala iz Slovenije spopadali z naraslo Muro in Dravo.