Če teh sveč ne predelamo, ustvarimo kar za 4.500 ton odpadkov, so za MMC pojasnili v podjetju Interseroh, kjer skrbijo za odvoz in predelavo odpadnih sveč. Med nagrobnimi svečami je približno 6 odstotkov elektronskih, 94 odstotkov pa je parafinskih s steklenim ali plastičnim ohišjem. Od vzpostavitve predelave odpadnih nagrobnih sveč junija letos so v družbi prevzeli približno 560 ton odpadnih nagrobnih sveč, kar predstavlja okoli 55 odstotkov vseh zbranih odpadnih nagrobnih sveč v Sloveniji v tem času.
V družbi opozarjajo, da poleg plastike, parafina in kovin en odstotek zbrane odpadne teže predstavljajo tudi baterije, ki vsebujejo nevarne snovi, kakršni sta svinec in živo srebro. Za ravnanje z njimi je predpisana posebna shema. Predelati ni mogoče okoli 16 odstotkov celotne mase odpadnih nagrobnih sveč.
Reciklirati je mogoče vse dele sveče
Reciklirane materiale odpadnih nagrobnih sveč je mogoče uporabiti na več načinov. Iz plastične mase je mogoče, denimo, izdelati cevi in polizdelke za uporabo v gradbeništvu, parafin je mogoče znova uporabiti za izdelavo sveč, kovine za pridobivanje kovinskih izdelkov in polizdelkov.
V zabojnikih še vedno vse mogoče
Letos je začela veljati uredba o ravnanju z odpadnimi svečami, ki zagotavlja ločeno oddajanje, zbiranje in recikliranje odpadnih nagrobnih sveč. Kljub temu pa je predelava še zmeraj otežena zaradi številnih nečistoč, ki jih v zabojnike odlagajo obiskovalci pokopališč. V Interserohu tudi opozarjajo, da niti vsi upravljavci pokopališč še niso zagotovili ločenih zabojnikov za različne vrste odpadkov.
Spoštovanje pokojnika ni povezano s številom sveč
K razumni uporabi sveč je pred kratkim pozval tudi direktor ljubljanskih Žal Bojan Lepičnik, ki meni, da je spoštovanje do pokojnih mogoče izraziti tudi z manjšim številom sveč.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje