Ni pa to edina vrsta jesetra, ki je živela pri nas. "Odkril sem v bistvu že znano informacijo, ki je bila pa popolnoma pozabljena. O tem je pisal direktor naravoslovnega oddelka tedanjega narodnega muzeja v 30. letih. Gre namreč za ruskega jesetra ali kašikarja, ki je bil ujet ob koncu 19. stoletja in v okolici Ljubljane in za Slovenijo ni zabeležen," je pojasnil prof. dr. Boris Kryštufek iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije.

Beluga - največji jeseter
Zelo verjetno je, da je pri nas živelo oziroma se je pojavilo več vrst jesetrov. "Namreč, Slovenija je v območju, ki izstopa po velikem številu jesetrov. To gre za črnomorsko-kaspijsko območje, poleg tega pa je tukaj še ena endemična jadranska vrsta jesetra. In v Sloveniji je bila kečiga vsekakor stalna, morda se je ruski jeseter pojavljal stalno, zagotovo pa se je pojavljalo potem še nekaj drugih vrst jesetrov, vsaj občasno v rekah Jadranskega porečja, na primer jadranski jeseter, ki zraste več kot en meter," je dejal in nadaljeval: "V nižinskih, vzhodnih predelih rek Drave, Mure in predvsem Save, morda tudi Kolpe, so se pa občasno lahko pojavljale še kakšne druge vrste jesetrov, med njimi tudi največji; beluga, to je sploh največja riba kostnica. Zraste, vsaj po dolžini, tam osem, devet metrov v dolžino in najtežji primerki so bili težki tudi tono in pol." Takšne ribe so plavale v reko Neretvo, znane so pa predvsem iz Kaspijskega, Črnega morja in pa iz pritokov Volge, Urala.

Propasti bi morali že pred 200 milijoni let
Jesetre so in še lovijo predvsem zaradi kaviarja, kar pa pri nas ni bil vzrok, da so praktično izumrli. Vzroki tičijo drugje, predvsem v zapornicah, elektrarnah na rekah, ki jim onemogočajo potovanje. "Gre za zelo kompleksno vprašanje, zakaj je prišlo do tako hitrega in tako katastrofalnega upada jesetrov. Najprej, jesetri so dobesedno živi fosili. To je skupina, ki bi morala po vseh, če smem reči malo karikirano, zakonih evolucije propasti pred 200 milijoni let, približno skupaj z dinozavri. Ampak nekako se jim je uspelo pretihotapiti, če spet malo karikiram, skozi vse te evolucijske pasti in obdržati do današnjega časa. To so dejansko zelo arhaične ribe, živi fosil v vsakem pogledu. V pogledu njihove zgradbe, anatomije, tudi v pogledu genetike. Ker oni imajo nekaj genetskih posebnosti, ki so enkratne med vretenčarji, tako da so danes zapisani propadu, spolno zrelost dosežejo, ko so stari tudi do 20, 25 let," je pojasnil dr. Kryštufek.

Razvoj je zelo počasen
Jesetri izležejo ikre na vsakih nekaj let, kar pomeni, da je razvoj zelo počasen, številni jesetri tudi emigrirajo. "Del življenja preživijo v morju, tam se hranijo. Ker se njihove ikre ne morejo razvijati v slani vodi, večinoma se selijo v sladke vode in tam potem drstijo. Tako da jim je zelo velik udarec po eni strani zadalo onesnaževanje sladkih voda, to so pogosto velike reke, ob katerih se je že pred stoletjem začela koncentrirati industrija. Po drugi strani pa jezovi - in konkretno za naše območje je bila usodna gradnja obeh djerdabskih pregrad tam okoli leta 1970. Potem ko so bili zgrajeni djerdapski jezovi, so v srednjem in zgornjem toku Donave postopno izumrle praktično vse vrste jesetrov razen kečige," je še povedal.

Več o jesetrih lahko izveste v spodnjem prispevku. Oddajo O živalih in ljudeh lahko spremljate vsako soboto ob 13.25 na TV SLO 1.