Bili smo na Štajerskem pri Blažu Berliču, čigar ljubezen do perutnine se je začela že v otroštvu. "Navdušil me je dedek, ki je imel na dvorišču goske, perutnino, zajce. Po dedkovi bolezni je tradicijo nadaljeval oče, on je imel predvsem papige. Potem sem pa sam pred šestimi leti prevzel očetove živali in začel predvsem s perutnino - se pravi, papige počasi zmanjšujem, dejansko se osredotočam samo na rejo perutnine," je uvodoma dejal Berlič.

Decembra po novo kokoš v Dortmund
Goji dve vrsti perutnine. Pritlikave fenikse v zlati in črni barvi ter pritlikavo kokoš z operjenimi nogami. "Feniks je zelo redek, v tujini je cenovno zelo draga žival in pa, tako kot sem povedal, pogoji so zelo zahtevni," je dejal. Črnega feniksa je dobil od prijatelja iz Hrvaške. Problem v Sloveniji je t. i. osvežitev krvi, ki je pri nas ni. "Če recimo žival kupijo pri meni, ki imam dve liniji, lahko eno leto še parijo, nato pa morajo začeti iskati v tujini, sicer se začnejo dogajati različne genske napake, ker so že vse v sorodstvu," je pojasnil. Berlič je v Franciji na evropskem tekmovanju kupil kokoš, od katere še vedno 'črpa' piščance, decembra namerava novo kokoš kupiti v Dortmundu.

Rep pritlikavega feniksa lahko zrase do metra in pol
Pritlikavi feniks izhaja iz Nemčije. Glavna njegova značilnost je rep, ki lahko meri tudi do metra in pol. "Nuditi mu moraš ustrezen prostor," je povedal Berlič in poudaril, da lepota pritlikavega feniksa temelji na lepoti repa, zato je zelo pomembno, da si ga med transportom na razstavo ne poškoduje. Pri pritlikavi kokoši pa je značilna predvsem operjenost nog. "Bolj je operjena noga, lepša je žival," je dodal sogovornik.

(Preventivno) pregledovanje živali
Skrb za omenjene živali je morda malce zahtevnejša. Seveda je potrebno vsakodnevno hranjenje, žival je treba tudi redno (preventivno) pregledovati, da ne pride do kake okužbe. To je pomembno predvsem za živali, ki se udeležujejo razstav, saj lahko tudi z razstav domov prinesemo kako bolezen. "Če vidim, da se žival malo slabše giblje v kletki, dejansko že preventivno dam kakšno zdravilo. Ko pridem domov iz službe, grem še enkrat k živalim, pogledam, ali je pojedla vse, in tako dalje," je poudaril. Tu je še čiščenje, ki v času razstav poteka od tri- do štirikrat tedensko, saj pri teh pasmah ne sme priti do umazanih peres.

V Sloveniji pokal, v tujini tudi denarne nagrade
Odkar se je Berlič začel ukvarjati s perutninarstvom, se redno udeležuje razstav doma in v tujini, čeprav je ta konjiček precej drag. Cenovno je to velik zalogaj. V Sloveniji lahko obišče od sedem do osem razstav, za katere mora plačati katalog, vstopnino in preostale stroške. "To pomeni, da lahko razstavljam na razstavi. Nekatera društva to sofinancirajo, predvsem pa je to le hobi. Mi živimo za hobi, ne od hobija," je pojasnil. V Slovenijo najboljši na razstavah dobijo pokal, v tujini pa kdaj tudi kako denarno nagrado.

Odbira že pri piščancih
Priprave na razstave se začnejo že pri piščancu. "Ko se izvalijo, že takoj vidim prvo selekcijo pri piščancu. Če pride do kakšnih deformacij pri valjenju, takrat piščanca odstranim in ga pripravim za hobiprogram, medtem ko razstavne živali takoj pri dveh mesecih obročkamo. Vsaka žival ima obroček z letnico rojstva in slovensko kratico, kar pomeni, da je slovenskega izvora. Tudi zaporedno številko živali," je še povedal in sklenil: "Pomembna je operjenost živali - in to se dejansko skozi življenje, skozi poletje, vidi, kako se žival pravilno operja in katera žival je najbolj primerna samemu standardu. Tista gre na razstavo. A zapriseženemu perutninarju ni žal ne časa ne denarja. Pernate živali so pri njem na prvem mestu."

Oddajo O živalih in ljudeh lahko spremljate vsako soboto ob 13.25 na TV SLO 1.