Štorklje našo okolico zapuščajo že sredi avgusta in se odpravljajo v toplejše kraje. Letos so bile še posebej hitre pri prihodu in odhodu. Vseeno jih je nekaj ostalo pri nas.
V Veterinarskem inženiringu Nabergoj imajo tri štorklje, ena se jim bo pridružila pozneje. "Te tri štorklje so pri nas že nekaj let. To so štorklje, ki so bile že tako poškodovane, da jih nismo mogli uspešno vrniti nazaj v njihovo naravno okolje. Zato so ostale tukaj," je povedala Smiljana Nabergoj, ki se s štorkljami ukvarja že več kot 30 let.

"Dogajajo se srečne in žalostne zgodbe. Veseli smo, če nam uspe takšno žival vrniti v naravo, in ni lepšega, kot če te čez kakšno leto dni pride pozdravit. Tudi to se dogaja," je dodala.
Štorklje izhajajo iz reda močvirnikov
Štorklja - zelo velik ptič z dolgim vratom in nogami - je po videzu zelo okorna, ima dolg, raven in klinast kljun, zadržuje se predvsem v gozdnatih, ravninskih in vodnatih pokrajinah, sicer pa živi v vlažnih, zmernih in toplih območjih. Bela štorklja meri po dolžini okrog 120 centimetrov, njeno perje je umazano belo, črna so le letalna in dolga krovna peresa. Pri nas jih gnezdi največ v Prekmurju, izhaja iz reda močvirnikov, zato ima najraje vodnate predele, kjer je veliko ribnikov, rek, jezer in močvirja.
Ljudi se načeloma ne bojijo
Štorklje se ljudi načeloma ne bojijo, kar dokazuje tudi dejstvo, da si ustvarjajo gnezda v njihovi neposredni bližini, res pa je, da si gnezda postavljajo daleč od naselij, najraje na visokih drevesih sredi gozdnatega območja. Kot ptice selivke dobro vedo, kdaj je čas za selitev, saj začutijo spremembe v dolžini dneva, zaradi česar postanejo nemirne. V času selitve začnejo vse bolj poskakovati in prhutati, povečevati se jim začne tudi nalaganje maščobe. Naš prostor avgusta in septembra zamenjajo za tople kraje, k nam se vrnejo spomladi. Po navadi se isti par štorkelj vrne h gnezdu iz preteklega leta. Iz Evrope se odselijo praktično vse štorklje, z izjemo tistih, ki živijo na Pirenejskem polotoku, kjer je podnebje pozimi tudi toplejše od našega.
Preti jim veliko nevarnosti
Vseeno pa lahko v hladnejših krajih ostanejo tudi izjeme, največkrat pa je razlog za to poškodba. "Največkrat so razlogi ne v njih samih ali v boleznih, temveč mehanične poškodbe. V nizkem preletu gredo čez cesto in se v njih zaleti avto. Mlade štorklje se pri učenju letenja zaletijo v kakšen električni drog. Okolica njihovega gnezda ni primerna. Ni primerno poskrbljeno, da bi štorklja iz tega gnezda varno odletela. Dostikrat so tudi kakšne hude nevihte, ki prevrnejo gnezdo iz obstoječih drogov ali mest, kjer so gnezda narejena. Letošnje leto je bilo kar nekaj poškodovanih in shiranih štorkelj," je pojasnila Nabergojeva in poudarila: "Opazili smo, da so bile štorklje polne zajedavcev, raznih pršic. To smo letos opazili prvič. Letošnje leto je bilo zanje hudo z več strani. Vroče poletje, primanjkovalo je hrane, oslabele so prišle z juga, s seboj so prinesle ogromno zajedavcev."

Oddajo O živalih in ljudeh lahko spremljate vsako soboto ob 13.25 na TV SLO 1.