Slovenija je leta 2015 izdala uredbo o identifikaciji oziroma označevanju kopitarjev. V dokumentu so zajeti vsi podatki o kopitarju, vključno s številko mikročipa. O tem smo se pogovarjali z doc. dr. Matjažem Mesaričem, strokovnim vodjo Inštituta za rejo in zdravstveno varstvo kopitarjev na Veterinarski fakulteti v Ljubljani.

Kako poteka identifikacija konjev?
Identifikacija konjev poteka po evropski uredbi. Slovenija je članica evropske skupnosti in v letu 2015 je izdala uredbo o identifikaciji, torej o označevanju kopitarjev, v kateri so predpisani postopki označitve kopitarjev, sami postopki označitve kopitarjev po evropski uredbi in po pravilniku o identifikaciji, ki je bil v Sloveniji v veljavi od leta 2016. Torej gre za opis, oris kopitarja in pa seveda obvezno vstavitev elektronskega odzivnika ali po domače mikročipa. In pa, seveda, izdajo identifikacijskega dokumenta, v katerem so zajeti vsi podatki o kopitarju in številka mikročipa z enotno univerzalno življenjsko številko samega kopitarja ali pa konja. Tu je pomembno, da imamo sledljivost samega konja in da se vpišejo osnovni podatki v centralni register, s tem se tudi ve, kdo je lastnik tega kopitarja in kateri pasmi, kateri vrsti kopitarja pripada.

Če se morda ozreva v zgodovino, nekoč so konje žigosali.
Označevanje kopitarjev ali konj je poznano že dolgo. Ljudje so imeli včasih živali skupaj na posameznem pašniku ali pa v nekem prostoru, in ker so hoteli vedeti, komu pripada določen konj, so jih začeli označevati. Prvi poskusi označevanja so bili z žigosanjem. Seveda je v Sloveniji žigosanje po Zakonu o varstvu živali prepovedano. Izjemoma se lahko žigosajo v tradicionalne namene tiste živali ali pa tiste pasme živali, ki so avtohtone, torej tradicionalne v Sloveniji, seveda po navodilih in predpisih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Kakšen je pa sam postopek čipiranja?
Postopek čipiranja ali vstavitev elektronskega odzivnika je tak, da se po pravilih ali pa po evropski uredbi vstavi odzivnik vedno na levo stran, torej v vrat kopitarja. Gre za nekje sredino linije, ki poteka od zatilja do začetka vihra. Torej, vstavimo elektronski odzivnik pri kopitarjih v ligamentum nuhe, v vratno vez, ne, kot recimo pri malih živalih, v podkožje. To pa zaradi tega, ker s tem preprečimo ali pa omilimo migracijo mikročipa v podkožju.

V kakšni meri je to stresno za žival?
V Avstriji so naredili poskus. Primerjali so vstavitev elektronskega odzivnika in pa žigosanje pri kopitarjih. No, stres pri kopitarjih, torej žrebetih, je večinoma sama fiksacija, ko ga mi primemo in ga poskušamo fiksirati za potrebe pregleda in vstavitve elektronskega odzivnika. Sam postopek vstavitve je enak - recimo - piku ali pa dajanju injekcij, torej veterinarskemu posegu pri domačih živalih.

Oddajo O živalih in ljudeh lahko spremljate vsako soboto ob 13.25 na TV SLO 1.