Živalim v ljubljanskem živalskem vrtu pripravljajo tudi sladolede, morska leva dobita ribji sladoled, žirafe, slonica, medvedi in druge živali pa zelenjavnega.

Oskrbniki skrbijo za svežo pitno vodo. Živali, ki se rade hladijo v vodi, med drugimi so to medved, tiger, lev in kapibara, pa imajo v ogradah naravne bajerje. Oskrbniki prašičem omogočijo valjanje po blatu, slonico Gango tuširajo, za gibone in leve namestijo senčila ter zamegljujejo ograde losa, severnih jelenov, mačjih pand in slonice.

Vsaka živalska vrsta ima temperaturno območje, v katerem lahko preživi, torej najnižjo in najvišjo možno temperaturo. Ta razpon se od vrste do vrste razlikuje. V ljubljanskem živalskem vrtu so na visoke temperature najmanj občutljive kamele in noji, ki so puščavske in polpuščavske živali in so prilagojene na visoke temperature v okolju.

Kamela lahko podnevi svojo telesno temperaturo zviša s 37 na 41 stopinj Celzija. Tako zmanjša temperaturno razliko med telesom in okoljem, se manj znoji in privarčuje vodo. Ponoči pa svojo toploto oddaja v hladnejšo okolico in se ohladi.

Tudi noji lahko telesno temperaturo povišajo. Njihova običajna telesna temperatura je od 40 do 42 stopinj Celzija, povišajo jo pa lahko na 47 stopinj in tako privarčujejo vodo. Vodo pa privarčujejo tudi tako, da namesto urina izločajo sečno kislino.

Morski levi imajo v plavutih posebne povezave in kapilarne splete, ki jim omogočajo hitro kroženje krvi pod kožo in oddajanje odvečne toplote. S plavutmi mahajo po zraku in se tako hladijo ter preprečujejo pregretje telesa.

Mnogi sesalci, kot so na primer tigri in volkovi, se hladijo s sopenjem. Pri tem voda izpareva iz ust in pljuč. Hladijo se skozi jezik, sluznico v ustih in blazinice na podplatih.

Slon pa odvečno toploto oddaja preko uhljev. Valja se v blatu, in ko voda izhlapeva, se hladi. Poleg tega pa si na hrbet meče suho travo, ki ga varuje pred vročino, so še sporočili iz živalskega vrta.