Stevardesa Olivia Sievers je med postankom v Buenos Airesu odšla na sprehod po mestu, medtem pa se ji je pridružil neznan psiček. Sieversova ga je pobožala, nato sta se začela igrati, vmes ga je tudi nahranila.

Spominja se, da se psa kljub njegovi velikosti in nepoznavanju ni prav nič bala, štirinožec pa je bil pozornosti neznansko vesel. Celo tako vesel, da ji je sledil vse do hotela, a takrat se je ganljiva, kar šest mesecev dolga zgodba pravzaprav šele začela.

Čakal jo je pol leta
Kuža, poimenovala ga je Rubio, se je zleknil pred vhod in tam vdano čakal nanjo dan za dnem. Vsakič, ko se je vrnila v mesto, je bil Rubio tam in je z velikimi rjavimi očmi vdano strmel vanjo.

Ko se je kam odpravila, ji je sledil kot senca, čeprav se mu je poskušala izmuzniti. Osamljena žival se ji je nazadnje tako zasmilila, da je zavihala rokave in mu našla nov dom. A Rubio ni hotel kogar koli, hotel je njo. Pobegnil je in se vrnil pred hotel, kjer je še naprej čakal Olivio.

Odpeljala ga je s seboj v Nemčijo
Ker se je tudi sama zaljubila vanj in v njegovo vdano pasje srce, se je Sieversova odločila, da ga z letalom odpelje domov v Nemčijo, kar je tudi storila in ganljivi tandem je srečno pristal v Frankfurtu.

Vztrajnost je Rubiu tako prinesla dom, ki si ga je želel, Olivii pa brez dvoma najzvestejšega prijatelja, kar jih je imela v življenju in ki ji ga vsak lahko zavida.