Pravi odnos s psom se začne že takrat, ko psa prvič vidiš oziroma ga pripelješ domov, je pojasnila Živkova. "Začne se z vzgojo. Ko ga pripelješ domov, mu pokažeš, kaj lahko in česa ne sme početi, mu predstaviš dom, družinske člane in tukaj se potem začne vse graditi," je dodala.

Najprimernejši čas za šolanje kosmatinca je takoj po vzgoji. Z njo se pes najprej navadi na osnovne stvari, kot je opravljanje potrebe zunaj, da se lepo vede, da ne skače v ljudi ali po njih in da ne zganja hrupa, ko nas ni doma.
Najprimernejša starost: trije meseci
Potem se lahko počasi začne šolanje z "osnovnimi ukazi, kot so 'sedi', 'prostor', ukaz, da se mora zavrteti okoli svoje osi, hoja ob nogi in tako naprej", je poudarila Živkova in pojasnila, da je za psa najprimernejše šolanje, ko je star tri mesece, saj je takrat "čist, nima nobenih napak in tudi skrbniki ne naredijo nobenih neumnosti, tako da se jim lahko razloži, kako naj vzpostavijo stik in odnos, da bo vse tako, kot mora biti".
Za motivacijo najprej hrana
Prav odnos je tisti, ki je pri šolanju psa ključnega pomena. Skrbnik mora s svojim psom vzpostaviti pravi stik, sicer utegne biti šolanje precej težavno. "S psom se morata razumeti, biti moraš jasen in razumljiv, ker te bo edino tako lahko razumel, kaj hočeš od njega. Za motivacijo se na začetku uporablja hrana, da je pes čim bolj umirjen in da se je sposoben učiti, pozneje pa lahko dodajaš igračke in druge stvari," je dejala Živkova. Toda tempo šolanja je odvisen od pasme, velikosti in tudi od razvoja psa. "Fino je, če so manjše skupine ali individualen pristop, da se lažje posvetiš vsakemu posebej, kajti tudi ljudje so si različni," je svoje delo v KD-ju Tabor opisala Živkova, ki priporoča, da ljudje, ki imajo majhnega psa, z njim opravijo vsaj malo šolo. "Najbolje bi bilo, da bi začeli z malo šolo in da potem mogoče - če si želijo - končajo osnovno šolanje. Šolanje poteka vse življenje," je poudarila Živkova. "Nobena šola ni taka, da bi rekli: 'No, naš kuža pa zdaj zna, v treh mesecih smo ga nekaj naučili.' Dejansko ga nismo skoraj nič razen tega, da sledi vam, da vas uboga in da je pripravljen za učenje. Potem pa to gradite vse življenje."
Učijo ne le psov, tudi skrbnike
V pasjih šolah kinološki inštruktorji ne učijo zgolj psov, temveč velikokrat tudi njihove skrbnike. "Ljudje prebirajo ogromno stvari, da so pomembni samo pozitiva, kliker in ignoriranje. V bistvu ni tako. Vsaka vzgoja potrebuje tudi 'ne', ne samo 'da' in da se dovoli vse in da se vse ignorira. Včasih lahko z ignoriranjem povzročiš tudi najslabše. Iz pridnega, normalnega kužka lahko nastane pravi razgrajač, ker so mislili, da bo to izzvenelo, če bodo ignorirali," je sklenila.