"Dejstvi, da smo na svetu izgubili že 85 odstotkov mokrišč in da moramo imeti tudi v Sloveniji kar 3 mokrišča zaščitena z Ramsarsko pogodbo, kažeta na to, da čuvamo le turistične bisere in pozabljamo na zaščito okolja pred sušami in poplavami," so še opozorili v Inštitutu Revivo in dodali, da je degradacija mokrišč ena najbolj zanemarjenih okoljskih težav, "saj so mokrišča veljala za poceni zemljišča, a njihova dragocenost je življenjskega pomena."

Kje vse so mokrišča?

Mokrišča so območja, v katerih je voda glavna sila, ki oblikuje okolje in tam živeče žive organizme. Pojavijo se povsod tam, kjer je vodostaj tik pod, v stiku ali nad površjem. Poznamo jih kot močvirja, visoka in nizka barja, brakična mokrišča, lagune, območje plime in oseke, soline, koralni grebeni, deltasti izlivi rek, visoka in nizka šotišča, rečne mrtvice, mlake, luže, kraška polja ter druge vodne površine naravnega ali umetnega nastanka s stoječo ali tekočo vodo.

"Ohranimo mokrišča za našo skupno prihodnost"

Vodilna nit letošnjega svetovnega dne je "Ohranimo mokrišča za našo skupno prihodnost". Poudarja nujnost odločnih ukrepov za zaščito teh naravnih habitatov za dobrobit vseh ljudi in življenja na Zemlji.

Mokrišča podpirajo proces kroženja vode in snovi – njihova čistilna funkcija pa je podobna funkciji ledvic v našem telesu. Ta območja imajo sposobnost zadrževanja vode, ki nato počasi ponika in izhlapeva, od tu pa se potem napajajo podtalnica (glavni vir naše pitne vode), vodonosniki, pa tudi reke in jezera ter okoliški travniki ali gozd. Predstavljajo vroče točke biodiverzitete. Ti raznoliki ekosistemi nudijo celo vrsto različnih življenjskih prostorov vrstam, ki za uspevanje, rast in razmnoževanje potrebujejo točno določene geografske, fizikalno-kemijske in ekološke pogoje.

Obstoj teh – v Sloveniji pogosto majhnih – ekosistemov je ključen za preživetje številnih ogroženih oz. zavarovanih vrst, ki jih v drugih okoljih ne najdemo. Na mokriščih v Sloveniji najdemo vidre, kačje pastirje, vodomce, šotni mah, rosike, močvirski tulipan, planinskega pupka, močvirskega cekinčka in mnoge druge, so še zapisali v Revivu.

Človek pogosto ne razume njihove funkcije

Kljub svoji izjemni dragocenosti spadajo mokrišča med najbolj ogrožene ekosisteme na Zemlji, saj človek pogosto ne razume njihove funkcije in pomena ter želi močvirnati teren izsušiti in bolje izrabiti. Zato mokrišča izginjajo trikrat hitreje kot gozdovi. Od leta 1700 je izginilo več kot 80 odstotkov svetovnih mokrišč, od sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa več kot 35 odstotkov.

Sicer pokrivajo več kot 12,1 milijona kvadratnih kilometrov zemeljske površine po vsem svetu. Lahko so slana ali sladkovodna, celinska ali obalna, naravna ali umetno narejena, trajna ali začasna. Tudi z ekonomskega vidika so ljudje odvisni od mokrišč.