Generalni sekretar svetovne vremenoslovske organizacije Michel Jarraud je ob tem dejal, da je gospodarstvo vse bolj odvisno od podnebnih in vremenskih razmer, zato naj bi bila prednostna naloga organizacije izboljšanje sposobnosti napovedovanja.

Med letoma 1992 in 2001 naj bi bilo kar 90 odstotkov naravnih nesreč hidrometeorološkega izvora, v njih pa naj bi umrlo 622.000 ljudi. Povzročene naj bi bilo za 446 milijard dolarjev gospodarske škode, to pa naj bi predstavljalo 65
odstotkov vseh škod, ki so jih povzročile naravne nesreče.

Jarraud je opozoril tudi na grožnje, ki jih trajnostnemu razvoju predstavljajo vedno večja pogostost in intenzivnost ekstremnih podnebnih in klimatskih dogodkov, kot
so tropski cikloni, poplave, suše in vročinski valovi.

Tako naj bi bolj natančno napovedovanje vremenskih pojavov omogočalo, da ljudje živijo relativno varno, si ustvarijo udobnejše življenje in bolj učinkovito zaščitijo dragocene naravne vire.

Konvencija ZN-a o svetovni vremenoslovski organizaciji, ki pod okriljem ZN-a združuje 187 držav, je v veljavi od 23. marca 1950. Slovenija je njena članica od leta 1992.