Po najnovejših ocenah je februarska vremenska ujma poškodovala dobrega pol milijona hektarjev gozda. Zavod za gozdove ocenjuje, da bodo morali posekati mnogo več od prvih približnih ocen, ki so kazale na poškodovanost štirih milijonov kubičnih metrov lesa.

Dobrih 30 odstotkov poškodovanih dreves je iglavcev, ki so najbolj problematični, saj jih je zaradi možnosti prenamnožitve lubadarjev treba hitro spraviti iz gozda, 70 odstotkov pa listavcev. Posredna škoda je tako lahko zaradi podlubnikov v naslednjih letih bistveno večja.

Ocene s terenskim ogledom
Prvi mož Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem pravi, da je ta ocena bolj ali manj dokončna, lahko se zgolj še nekoliko poveča, saj so nekatera območja še vedno nedostopna. Zavod je škodo ocenjeval s terenskim ogledom, saj vreme ni dopuščalo satelitskih posnetkov.

Finančna škoda ima več vidikov, in sicer razvrednoten les, povečane stroške zaradi spravila, izpad donosa. V škodo je vključenih tudi 19 milijonov evrov, ki bodo potrebni za sajenje dreves, za vzpostavitev prevoznosti in gradnjo gozdnih prometnic. Niso pa všteli škode ekoloških ali socialnih funkcij gozda.

Potrebovali bodo več gozdarjev
Se pa obetajo dodatne zaposlitve brezposelnih gozdarjev. Na zavodu za gozdove jih bodo potrebovali predvsem za evidentiranje pri pripravi sanacijskega načrta ter pri spremljanju izvajanja. "Vzamemo vse, ki so na prostem trgu delovne sile. Potrebovali bi jih več sto," je dejal Oražem. Dobivajo pa tudi veliko ponudb od podjetij iz tujine, ki se ukvarjajo s sanacijo gozdov. Oglasilo se jih je že več deset, večinoma iz Avstrije.

22 odstotkov od sedmih milijonov kubičnih metrov poškodovane lesne mase je v državni lasti, preostalo v zasebni. Vsak lastnik gozda lahko začne sam sanirati gozd, pred tem mora le obvestiti revirnega gozdarja. Zavod že izvaja tečaje za varnejše delo v gozdu. Trenutno imajo povpraševanja za več kot 60 tečajev. Lastnikom, ki poškodovanih iglavcev ne bodo odstranili pravočasno, bodo izdali odločbe o izvršbi. "Poskrbeti moramo za to, da se ne bo škoda, ki znaša 200 milijonov evrov, čez nekaj let zvišala na 400 milijonov," je bil jasen prvi gozdar v državi.

V 50 letih skupaj ni bilo takšne škode
Oražem je poudaril še, da je okoli 400 delavcev za sanacijo poškodb gozda v Brkinih, kjer je bilo polomljenega 700.000 kubičnih metrov lesa, potrebovalo štiri leta, letošnja škoda pa je večja od škode, ki so jo v zadnjih 50 letih povzročili vetrolomi in žledolomi. Sanacija bo tako po njegovem mnenju trajala od tri do pet let. "Lahko jo podaljša prenamnožitev podlubnikov. Obseg je izjemen, a ne neobvladljiv," je dodal. Za obnovo popolnoma poškodovanih gozdov bosta potrebna okoli dva milijona sadik. Trenutno jih je v Sloveniji pol milijona.