Razvojni načrti Gajk so zelo odvisni od okoliških krajanov, saj čez dve leti poteče sedanja pogodba med občino in četrtno skupnostjo Spuhlja, priznava ptujski župan Miran Senčar, ki ob tem dodaja, da je mestna občina doslej izpolnila skoraj vse zaveze iz dogovora.

Morebitno podaljšanje obratovanja Gajk predvideva tudi zvišanje odlagališča na 16 metrov, za kar naj bi se po besedah Senčarja s krajani dogovorili že leta 2010, ko so pripravljali vlogo za evropski denar. Takrat so na odlagališče še vozili mešane odpadke, zdaj pa le material, ki je po odložitvi popolnoma stabiliziran in služi tudi kot del sanacije odlagališča, tako da naj smradu iz odlagališča ne bi bilo več.

Načrte občine so ta teden predstavili tudi na zboru krajanov mestne četrti Spuhlja, kjer so mnenja glede prihodnosti odlagališča deljena. Predsednik četrtne skupnosti Jure Hanc je povedal, da se del ljudi ne strinja, da bi bilo v njihovi bližini odlagališče tudi po letu 2017.

"Temu predvsem nasprotujejo bližnji prebivalci, medtem ko so bili ostali vsaj doslej zadovoljni z brezplačnim odvozom smeti, nekateri prejemajo celo rento, pa tudi četrtna skupnost mesečno od občine prejme 1900 evrov," je dejal Hanc.

Vendar pa so težave poleg nestrinjanja dela krajanov tudi drugje, saj je projekt, na osnovi katerega so po dolgih letih boja le prejeli okoljevarstveno dovoljenje, ocenjen na kar 22 milijonov evrov. Ker so zamudili možnost črpanja evropskega denarja, je projekt pod vprašajem, če ga ne izvedejo, pa bo izgubljeno tudi dovoljenje.

"Dejstvo je, da nas je država pri tem dolgo ovirala in nam ni priznala obstoja Gajk kot že obstoječe deponije. Zato se nismo mogli prijaviti na kohezijska sredstva, ki bi jih zagotovo dobili. Mestna občina je šla zato v tožbo proti državi, tožbo dobila, a takrat je bilo prepozno, saj kohezijskih sredstev ni bilo več na voljo," je pojasnil ptujski župan.

Na okoljevarstveno dovoljenje so sicer čakali od leta 2006, prejeli pa so ga šele letos spomladi, a jim zdaj kaj dosti ne pomaga, saj naložbe sami ne morejo izvesti, prav tako pa ni pričakovati, da bi se našel kakšen zasebnik in vložil toliko denarja. To pa po Senčarjevih besedah pomeni, da bodo nujno morali iti v spremembo okoljevarstvenega dovoljenja.

Možni različni scenariji
Ptujski župan pravi, da so za to, kaj se bo na Gajkah dogajalo v prihodnosti, mogoči različni scenariji. Tam lahko ostane samo zbirni center in se ostali del odlagališča zapre, lahko obdelujejo odpadke, lahko pa imajo celoten spekter, vključno z odlaganjem odpadkov.

Ob tem Senčar opozarja, da če v regiji sami ne bodo imeli svojega centra, obstaja velika nevarnost, da se bo povezalo tistih nekaj odlagališč, ki bodo obstajala, in bodo drastično dvignila cene. Njim pa bi ob tem ostalo le še zapiranje Gajk, kar jih bo stalo več kot štiri milijone evrov ter 30-letno spremljanje za obstoječe odlagališče.

Čeprav po novem letu v Gajkah ne bo več mogoče obdelovati odpadkov, saj se izteče veljavno uporabno dovoljenje, pa Senčar zagotavlja, da ni bojazni, da ne bi imeli kam odvažati odpadkov. Vendar bo trajalo vsaj pol leta ali več, da bodo prišli do spremembe okoljevarstvenega dovoljenja in bi s tem tja spet vrnili vsaj del obdelave in odlaganja.

Tožba proti državi
Hkrati na Ptuju pripravljajo tudi odškodninsko tožbo proti državi, saj zaradi njene napake niso mogli kandidirati za že omenjena kohezijska sredstva, zato menijo, da so bili oškodovani, saj so ostali brez evropsko sofinanciranega odlagališča.