Sadjarji ocenjujejo, da je najhuje prav v sadovnjakih, prava škoda pa bo vidna šele čez kakšen dan. Breskve, ki so tik pred obiranjem, poskušajo rešiti s škropljenjem proti gnilobi. "Sadeže bi morali čim prej poškropiti s pripravkom proti gnitju, vendar tega ne bomo mogli narediti, če bo še naprej deževalo. Tako bi rešili vsaj del pridelka," je pojasnil eden izmed pridelovalcev, sadjar Tomaž Šinigoj, ki ob tem ugotavlja, da je zelo nenavadno, da je toča padala ponoči, ko se je ozračje že ohladilo.

Mreža je draga in ni primerna za vse vrste sadja
Sam ima nekaj breskovih in hruškovih nasadov, kjer naj bi bilo po prvih ocenah za od 60 do 70 odstotkov škode. "Najbolj je poškodovano to, kar je bilo v fazi zrelosti," je pojasnil Šinigoj. Nekaj hruškovih nasadov je pred opustošenjem obvarovala mreža, vsepovsod pa sadjar mrež ni namestil, saj je, kot opominja, taka vrsta zaščite draga in za vse sadje neprimerna. Za zaščito enega hektarja sadovnjaka, pokritega z mrežo, je sicer treba odšteti od 25.000 do 30.000 evrov.

Zavarovanje se kmetom ne izplača
Franc Vodopivec, sadjar iz Dornberka, je povedal, da pridelovalci letošnjega pridelka skorajda niso imeli zavarovanega, saj bi po takem neurju, kot je bilo to, dobili mogoče le tolikšno izplačilo za škodo, kot bi bila premija za zavarovanje. "Kmetom se preprosto ne izplača, ker je predrago, zato pač tvegajo," je še dejal Vodopivec.

Nočno neurje s točo je zajelo ozek pas osrednjega dela Vipavske doline na desnem bregu reke Vipave med Renčami in Dornberkom.