"Ko smo otroci domov prinesli ozelenelo hrastovo vejico, smo že lahko obuli dokolenke," se notranjskega običaja spominja agrometeorologinja Ana Žust. Ozeleneli hrasti so napovedovali začetek pomladi in toplejšega vremena. Ljudje od nekdaj z zanimanjem opazujemo vsakoletne spremembe v naravi. Temperature, cvetenje, olistanje, letino pa redno primerjamo s spomini na pretekla leta.

Fenologija je znanstvena disciplina, ki proučuje zakonitosti ponavljajočih se pojavov v letnem razvojem ciklu rastlin in živali. "Ta cikel sestavljajo različne fenološke faze. Pri rastlinah so to olistanje, cvetenje, pojav prvih plodov, rumenenje in odpadanje listov. Pri živalih pa to pokriva področje zoofenologije. Tu proučujemo prilet in odlet ptic selivk, razvojni krogi žuželk in še mnogo drugega. Pri nas se v okviru fenološkega monitoringa na Agenciji RS za okolje ukvarjamo z rastlinsko fenologijo, kar pomeni, da opazujemo fenološki razvoj rastlin," pojasni Žustova z Urada za meteorologijo na Agenciji RS za okolje.

Preverite, kdaj so pred dvajsetimi leti pri nas cveteli zvončki

Pred kratkim je na Arsu izšla "fenološka risanka". V njej so zbrani podatki cvetenja zvončka, vrbe ive in navadne leske za zadnjih dvajset let. S klikom na leto in izbiro rastline lahko preverite svoj spomin na čas cvetenja treh znanilcev pomladi. "S to risanko lahko spremljamo dinamiko cvetenja tako po prostoru kot po času in tudi v primerjavi s statističnim povprečjem. V risanki torej vidimo, ali so rastline zacvetele v normalnem času – tako imenujemo čas enak dolgoletnemu povprečju – ali cvetijo bolj zgodaj ali celo pozneje, ekstremno zgodaj ali ekstremno pozno."

Na tem mestu moramo pojasniti, da fenologija pozna svoje letne čase: predpomlad, zgodnjo pomlad, pravo pomlad, pozno pomlad, zgodnje poletje itn. Zvonček, ki se na temperaturne spremembe odzove zelo hitro, včasih še sredi zime, napoveduje predpomlad. Za začetek zgodnje fenološke pomladi je zelo značilna vrba iva. V osrednji Sloveniji med vrbami zacveti prva in tradicionalno oznani, da je nastopil čas za setev jarih žit. To so žita, ki ne potrebujejo prezimitve v zemlji in se torej namesto jeseni sejejo spomladi.

Letošnja pomlad: Topel začetek, hladen konec

In kakšna je bila letošnja pomlad? Februar in marec sta bila nadpovprečno topla, januarja so bila odstopanja nekoliko manjša, a je bil tudi nekoliko toplejši od povprečja. Na te temperaturne razmere so se hitro odzvale rastline, ki napovedujejo predpomlad. "To so mali zvonček, leska, lapuh, spomladanski žafran ... Vse te rastline so zacvetele nadpovprečno zgodaj," pojasni Žustova. Rastline, ki označujejo zgodnjo pomlad – bukev in divji kostanj – so prav tako olistale hitreje od povprečja, a z manjšimi zamiki. "To je bila posledica vremenskega dogajanja na začetku aprila, ko je bilo veliko dežja in temperature niso bile ves čas nad povprečjem."

Tudi cvetenje divjega kostanja se je letos začelo "le" nekaj dni pred dolgoletnim povprečjem. V mestih je kostanj prve liste pognal deset dni prezgodaj, v pdeželskem okolju pa pet dni prezgodaj. V osrednji Sloveniji naj bi sicer kostanj olistal med 15. in 17. aprilom, letos se je to zgodilo že okoli 5. in 6. aprila. Cvetenje kostanja pa se je zaradi neprijetnega vremena, ki smo mu priča že od začetka maja, nekoliko zadržalo in je bil odmik od povprečja tako bistveno manjši. "Kostanj še vedno cveti, kar pomeni, da se ni nadaljeval trend zgodnosti, kot ga je kazalo olistanje," pojasni Žustova.

"Če breskve pred Gregorjem zacveto, trije eno pojedo"

"Fenološki podatki so se prvotno uporabljali predvsem kot pomoč pri načrtovanju kmetijske pridelave in tu poznamo ogromno ljudskega izročila. Slovenski pregovor: Če breskve pred Gregorjem zacveto, trije eno pojedo, skoraj vedno drži," opaža Žustova. Kadar breskve zacvetijo že pred 12. marcem, je torej zelo verjetno, da bodo pozeble in bo letina slaba. Na srečo breskev letos ni zacvetela pred gregorjevim. "Na obalnem območju je začela cveteti v začetku druge polovice marca, vendar Primorske letos ni prizadela pozeba." Žustova še doda, da breskev na toplejših območjih sicer običajno začne cveteti v zadnji tretjini marca oziroma v prvih dneh aprila.

Majska ohladitev je povzročila škodo na jablanah

Tudi jablana je letos začela cveteti nekoliko bolj zgodaj, a ni preveč odstopala od povprečja. "Cvetela je dolgo, skoraj povsod po Sloveniji je cvetela od konca prve dekade aprila do konca aprila. Razen na planotah Notranjske, v Zgornjesavski dolini, na Koroškem, v Savinjski dolini, kjer je zacvetela po 1. maju. A večinoma so do konca aprila jablana odcvetele." Nato so sledile precej nizke temperature in 7. maja smo se zbudili v najhladnejše majsko jutro po letu 1985. Najnižje temperature so bile na Notranjskem: "Na Babnem polju je bilo – 5 stopinj Celzija, v Cerknici in Logatcu do – 3, na Gorenjskem – 2, v Zgornjesavski dolini je bilo prav tako – 5 stopinj, v Celjski in Savinjski dolini od – 1 do – 2, na okoli – 1 stopinje se je temperatura spustila tudi na Koroškem, Idrijskem in Postojnskem," spomni Žustova.

"Jablane so te nizke temperature zajele v fazi mladih plodičev, ki so bili ponekod že v debelini graha. Še zlasti pa so občutljive na nizke temperature takoj po tem, ko je cvet oplojen." Kako hud mraz jablana še prenese, je odvisno od faze, v kateri so cvetovi ali plodiči. "Ko so cvetni brsti še zaprti, še nekako prenesejo temperature okoli – 3 stopinje in še kakšno desetinko niže. V začetku cvetenja in v polnem cvetenju pa so lahko že usodne temperature od – 1 do – 2. Za mlada oplojene plodiče, ki so jim pravkar začeli odpadati listki cvetnega venca, so zelo nevarne že temperature pod ničlo. Pozneje, ko se že razvijejo plodiči, ti prenesejo nizke temperature, a jim pustijo posledice. Pozneje, ko se plod razvije, je lahko deformiran ali pa ima slabo skladiščno sposobnost," pove Žustova in potrdi, da je škoda letos zagotovo nastala. Kolikšna, bo v celoti jasno šele, ko bodo jabolka že dozorela.

Alergiki so veseli vsakega pomladnega dežja

Dobra stran hladnejše in mokre pomladi pa je v nekoliko zmanjšanem trpljenju alergikov na cvetni prah. Ti trpijo vsako pomlad, so pa veseli vsakega dežja, pravi Žustova. "Vsak dež prinese pravo olajšanje in letos so bile v prvi polovici aprila, ko je cvetela breza, padavine kar pogoste. Prav tako je dež v drugi polovici aprila nekajkrat spral cvetni prah." Nadloga za alergike se spomladi začne s cvetenjem leske, sledi breza, vsak čas bodo zacvetele trave. "V zadnjem času se hitro širi pelenolistna ambrozija, ki cveti poleti in je zelo alergogena. Gre za tujerodno invazivko, ki jo je treba uničevati, kar pa je zelo težko," opozori Žustova.

Spremljanje fenoloških podatkov je torej pomembno tudi zaradi sezonskih alergij. "Z našimi podatki so nastali koledarji cvetenja, ki jih še danes srečamo marsikje v ambulantah. Na podlagi dolgoletnih nizov fenoloških podatkov se ugotavlja, kakšen je razpon cvetenja in kako se spreminja z nadmorsko višino." Ta na primer močno vpliva na začetek cvetenja črnega bezga. Za Slovenijo namreč velja, da cvetenje bezga na vsakih 100 metrov nadmorske višine zaostaja za okoli 4 dneve, olistanje bukve pa za okoli 3 dneve, pojasni Žustova.

Bodo v prihodnosti drevesa ozelenela že marca?

Eno od zelo pomembnih sporočil fenoloških podatkov je tudi v kontekstu spremljanja vpliva podnebnih sprememb na rastlinski svet. "Na podlagi tako slovenskih kot svetovnih podatkov so opravljene številne raziskave, ki ugotavljajo, da posebno pomladanske fenološke faze postajajo vedno bolj zgodnje. Tudi jesenske nekoliko kasnijo, vendar ne toliko kot spomladanske ranijo. To je logično, saj opažamo, da so pomladi vedno bolj tople. Marec je tak, kot je bil včasih april …"

Žustova ob tem doda, da je Arso nedavno izvajal projekt o oceni vpliva podnebnih sprememb do konca 21. stoletja. Pripravili so različne podnebne scenarije in ugotovili, da lahko pri nekaterih drevesnih vrstah do konca tega stoletja pričakujemo še bistveno zgodnejši fenološki razvoj, kot ga poznamo danes. To pomeni, da bodo tudi nekatere zelo pogoste drevesne vrste (projekt je pod drobnogled vzel bukev, lipo in divji kostanj) olistale že zelo zgodaj. "Čeprav je to zelo hipotetično, se lahko zgodi, da v prihodnosti nekatere vrste ne bodo več primerne za ta geografski prostor." Vsekakor pa vse kaže na to, da se bo zgodnost fenoloških faz še bistveno povečala. "Ne morem reči, da bo šla v zimske mesece, verjetnost, da bodo drevesa olistala že marca, pa je že zelo velika," sklene Žustova.