Gregor Bolčina iz Lovske zveze Slovenije je za MMC pojasnil, da medvedi v toplem vremenu sicer pridejo večkrat ven, vendar hrane še ne iščejo v bližini ljudi in tudi drugje ne delajo škode. Medvedov pa ne prebuja le toplo vreme, temveč tudi ljudje, ki imajo v tem času več opravkov v gozdu.

Bolčina je zanikal, da bi bilo v Sloveniji preveč medvedov. Ob tem je izrazil mnenje, da bi se morali bolj posvetiti skrbi za življenjski prostor medveda in predvsem to vprašanje manj politizirati.

Preventiva je boljša kot kurativa
Bolčina tudi meni, da je preventiva v vsakem primeru boljša kot kurativa. Medved se v Sloveniji večinoma zadržuje na dinarsko-kraškem področju, tam pa ima po Bolčinovih besedah dovolj prostora za bivanje, ne manjka mu tudi hrane.

Veliko težav povzročajo črni zakoli, ko ljudje pogostokrat vržejo drobovino zaklane živali kar v prvi jarek, kar zvabi medveda do vasi, je pojasnil Bolčina. Ljudje se medvedov v bližini vasi seveda prestrašijo, zahtevajo ukrepe, kar zgrabijo politiki, je dodal. To ni v korist medvedov, s katerim bi morali živeti v sožitju oziroma mu skušati to vsaj omogočati.

Med ljudmi prevladuje mnenje, da so medvedi uničujoči za živino, venda pa je po nekaterih statistikah razvidno, da domače živali poškodujejo, poteptajo itd. veliko več ljudi kot pa medved, meni Bolčina. Zadnja smrtna žrtev zaradi medveda sega še v osemedeseta leta.

EU ne razume življenja medvedov
Druga težava so uredbe Evropske unije, ki je predpovedala mrhovišča zaradi širjenja bolezni. Bolčina meni, da EU ne razume življenja medvedov. Na dinarsko-kraškem območju rasteta bukev in smreka, kostanj pa zaradi apnenca ne uspeva dobro, kar pomeni, da medvedi nimajo dovolj hrane. Organizirana mrhovišča so ohranila medvede na določenih krajih, zdaj pa, ko teh ni več, morajo medvedi seveda sami iskati hrano.

Na življenje medvedov vpliva tudi spremenjen način gospodarjenja. Ljudje ne kosijo lazov in gozdnih travnikov in ne redčijo gozdov tako kot včasih, zato smo priča zaraščanju in zgoščevanju gozda. Medved se tako lažje približa naseljem. Pozna se tudi spremenjen način življenja človeka, ki ima več prostega časa in tudi zato več zahaja v gozd. Gobarjenje je le eden izmed priljubljenih konjičkov. Srečanje z medvedom je tako le še vprašanje časa.

Jaka ni šel spat niti lani, ko je bilo na kupe snega
In kako je z medvedom Jako v ljubljanskem živalskem vrtu? Še vedno ne spi, tako kot ni spal niti lani, ko je bilo veliko snega. V brloge se običajno umaknejo le breje samice.

Za sožitje med medvedom in človekom se mora najbolj potruditi prav človek, in sicer z odgovornim odnosom do življenjskega prostora te zveri. Le tako ne bo pogostih bližnjih srečanj med obema, ki so strašljiva tako za človeka kot za medveda.

Mitja Kandare