Akcija Očistimo Slovenijo 2012 se bo začela v soboto, 24. marca, ob 9. uri, z njo pa se Slovenija pridružuje svetovni akciji Očistimo svet 2012. O organizaciji in pripravah na letošnjo akcijo in tudi o dosedanjih izboljšavah pri ravnanju z odpadki smo se pogovarjali s Petro Matos, predsednico društva Ekologi brez meja in eno izmed organizatorjev letošnjega projekta.

Kako ste sploh prišli na idejo, da bi se lotili vseslovenske akcije čiščenja? Kaj vas je navdušilo oziroma ali ste se morda zgledovali po kakšnem podobnem projektu?
Projekt Očistimo Slovenijo 2012 je nadaljevanje projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, ki se je zgledoval po projektu Let’s do it, Estonia!. Na dan čistilne akcije, 3. maja 2008, se je v Estoniji zbralo petdeset tisoč prostovoljcev. V petih urah so odstranili deset tisoč ton odpadkov (v običajnih okoliščinah bi država za to potrebovala tri leta in več kot dvaindvajset milijonov evrov).

Po vzoru estonskega projekta je društvo Ekologi brez meja organiziralo enodnevno čistilno akcijo v Sloveniji, in sicer 17. aprila 2010, s katero naj bi očistili slovenska črna oziroma divja odlagališča. Končni rezultati so bili odlični. V akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu! je 270.000 prostovoljcev čistilo približno 7.000 divjih odlagališč. Pri tem je bilo iz narave odstranjenih približno 15.000 ton odpadkov. Še pomembneje je, da smo se državljani povezali za skupno dobro, prevzeli odgovornost za svoj kraj in pokazali, kako uspešni smo lahko, kadar se vsi bojujemo za isti cilj.

V društvu Ekologi brez meja imamo radi izzive, zato smo se odločili, da se ne bomo ustavili pri tej akciji, temveč bomo pripravili nov projekt, ki bo presegel naše meje. Slovenska ekipa se je zato pridružila organizatorjem svetovne čistilne akcije World Cleanup 2012 in v njej opravlja eno pomembnejših vlog. Dne 24. marca 2012 bo tako drugič v zgodovini Slovenije organizirana vseslovenska prostovoljska okoljska čistilna akcija.

Kaj je pri letošnjem projektu novo, drugače?
Za ponovitev projekta smo se odločili, ker se pridružujemo svetovnemu gibanju. Tovrstni projekti so ključni za ozaveščanje, ki je trajen proces. Letos smo zato projekt nadgradili predvsem s poudarkom na ozaveščanju. Zato pred samo akcijo pripravljamoveč kot 30 dogodkov po vsej Sloveniji in tri natečaje. Slovenija bo postavljena tudi pred ekoizzive, šolarje pa z izobraževalnimi gradivi pripravljamo, da bodo postali Ekoglavce.

Ko sva že ravno pri šolarjih. Kako konkretno bi mlajše generacije lahko še bolj spodbudili, da bi ločevali in čistili?
Ključen je izobraževalni sistem, ki mora spodbujati tudi razvoj okoljskih vrednot, ne le podajati faktualnega znanja. To se najlažje dosega skozi igre, tekmovanja in druge bolj zabavno orientirane didaktične pristope.

Ali se vam ne zdi, da z akcijo dajemo potuho tistim, ki onasnažujejo, saj se zanašajo na to, da bo nekdo drug počistil za njimi?
Pred akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu! smo se bali prav tega, zato smo spremljali, ali se bo pred akcijo pojavilo več odlaganja na divje. Pa ni bilo tako. Vseeno se zavedamo, da bi se to lahko dogajalo, če bi akcijo ponavljali vsako leto, zato tega ne načrtujemo.

Se je po akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu! ravnanje z odpadki začelo izboljševati? Lahko navede kakšne konkretne spremembe, ki ste jih opazili?
Po akciji so se nekatere občine začele še dejavneje ukvarjati s problematiko divjih odlagališč, saj register omogoča spremljanje stanja. Prav tako so marsikje začeli zaznavati izboljšanje stanja na področju ravnanja z odpadki, višjo ozaveščenost med prebivalci in dejavnejše prevzemanje pobud posameznikov.

Kakšen obisk pričakujete na letošnji akciji?
Naš cilj je 250.000 prostovoljcev. Glede na to, da je prijavljenih prostovoljcev že več, kot jih je bilo lani, računamo, da bomo zastavljeni cilj dosegli. Ni pa naš cilj doseganje ali preseganje rekordov, da se razumemo. Glavni cilj in uspeh akcije je, da se na en dan za isti cilj poveže toliko posameznikov, organizacij.

Je ločevanje odpadkov dovolj ali moramo narediti še korak naprej? Kaj svetujete?
Pravi način ravnanja z odpadki je zmanjšanje njihove količine (ne uporabljajmo plastičnih kozarčkov, plastičnih vrečk za enkratno uporabo, kupujmo le, kar res potrebujemo). Ključno je oboje, tako ponovna uporaba kot ločeno zbiranje odpadkov.

Ali ste v društvu Ekologi brez meja sprejeli kakšne korake za preprečevanje nastanka divjih odlagališč? Nenehno ponavljanje enkratnih čistilnih akcij namreč ne more rešiti trajno rešiti vprašanja divjih odlagališč.
Seveda se strinjamo, da enkratne čistilne akcije, tudi take zelo uspešne, vprašanja divjega odlaganja trajno ne morejo rešiti. Potrebno je ozaveščanje javnosti o tej problematiki in pospešitev izvajanja zakonodaje. Zato smo v društvu Ekologi brez meja naredili nekaj korakov v to smer:

Kakšna je pri nas pravna ureditev, če nekdo prijavi divje odlagališče? Kako se ugotavljajo dokazi in kršilci, če je prijava anonimna?
Prijava roma do ustreznega inšpektorata. Občinski in medobčinski inšpektorati so odgovorni za odpadke iz gospodinjstev, državni inšpektorat pa za gradbene in nevarne odpadke. Tudi če je prijava anonimna, gre v enak postopek. Občinski inšpektorati so večinoma precej učinkoviti, medtem ko državni manj.

Po akciji bo na komunalna odlagališča romalo dodatno nekaj tisoč ton odpadkov. Veliko odlagališč v Sloveniji pa ni ustreznih ali pa nima dovoljenja, zato akcija lahko dodatno obremeni stanje. Kaj menite glede tega?
Čim več ločiti, da ostane čim manj mešanih odpadkov. Pri odpadkih, zbranih med čistilnimi akcijami, je to sicer težje dosegati, saj so precej umazani. Preostanek gre na zakonita odlagališča, za katere se ugotavlja, da jih je še vedno preveč.

Kaj pa tisti odpadki, ki imajo neko vrednost in jih izročate podizvajalcem komunalnih podjetij, kot je Dinos. Ne gre tu za lahek zaslužek?
Ja, kovine so zares nekaj vredne, a Dinos je protivrednost zbranih doniral nazaj projektu. V prvi akciji se je pokazalo, da se znajo dobro organizirati tudi tatovi. Z začasnih točk za odpadke, od koder so komunalna podjetja odvažala odpadke na deponijo, so po podatkih Dinosa v enem dnevu pobrali 90% vseh kovin.

Vsi drugi odpadki pomenijo za podizvajalce velik strošek, ki so ga prevzeli nase in s tem zelo močno podprli projekt.

Osredotočiva se še na samo organizacijo in priprave pred letošnjo akcijo. Kako so se na vse skupaj odzvale občine po Sloveniji?
Od 211 občin so le štiri ostale zunaj: Dornava, del občine Šmartno pri Litiji, Žirovnica, Šmartno ob Paki. Žal nam je, da ne prepoznajo potenciala akcije - na tisoče prostovoljcev je pripravljenih zastonj priti na soboto, da opravijo delo, ki bi ga sicer morale občine. Prostovoljci jim pri tem lahko pomagamo in s tem prihranimo na milijone evrov.

Kako potekajo priprave na akcijo na lokalni ravni?
Na lokalni ravni delujejo koordinatorji, katerih naloga je zagotoviti organizacijo in komunikacijo med nami, občino, komunalnim podjetjem, šolami, vrtci in društvi. V fazi priprave na akcijo bo pomemben koncept povezovanja vseh lokalnih elementov in posameznikov; koordinator bo tisti, ki bo skrbel za dobro informiranost lokalnih institucij in dajal povratne odzive. Dan, ko bo potekala akcija, ostaja v organizaciji občine, komunale oziroma društva, odvisno od dosedanjih lokalnih dogovorov. Posamezniki in društva bi praviloma čistili divja odlagališča, šole in vrtci bodo čistili okolico v domačem kraju.

Kaj vas pri sami izvedbi najbolj skrbi?
Do tik pred akcijo nas je skrbelo vreme in snežne razmere, saj je tokrat akcija precej bolj zgodaj v letu. Med samo akcijo pa upamo, da ne bo prišlo do nobenih resnejših poškodb ter da posamezniki ne bodo izkoriščali momenta solidarnosti za znebitev lastnih odpadkov.

Se vam ne zdi da bi takšne akcije lahko postale mesečna zadeva? Morda bi lahko manjšo organizacijo prevzele posamezne občine, ki bi skrbele, da bi skupina ljudi čistila okolje večkrat kot le enkrat na leto. Kaj menite o tem?
Ne želimo ponavljati čiščenja divjih odlagališč. Na tem področju je ideja, da take akcije ne bi bile več potrebne, zato poleg samega čiščenja delamo tudi druge stvari na ozaveščevalni in sistemski ravni. Res pa razmišljamo o tem, da bi v prihodnje organizirali oziroma pomagali organizirati več akcij na druge teme. Na primer čiščenje invazivnih rastlin, varčevanje z energijo, omejevanje potrošništva ipd.
Po prvi akciji Očistimo Slovenijo so nastala nova društva, ki že zdaj delajo take stvari na lokalni ravni. Takih stvari smo zelo veseli.