Tako o gorah in naravi razmišlja Borut Peršolja, geograf, gornik, naravovarstvenik, planinski delavec, gorniški publicist, bloger, fotograf in še kaj. V gorah že desetletja išče in tudi najde zgodbe, nabira doživetja in izkušnje ter se s somišljeniki še najraje srečuje na brezpotjih. V tokratnem podkastu V imenu narave tudi o tem, kako in zakaj se je pomembno naučiti brati znamenja pokrajine in razbirati tudi drobne sledi, zakaj so zavarovana območja gora učilnica na prostem, pa tudi o vedno bolj množičnem obisku gora ter o tem, kaj pomeni trajnostni razvoj in uveljavljanje skromnosti v gorniškem turizmu.

Kako se spreminja narava gora

"Prvič sem šel na planinski izlet pred štirimi desetletji. Tiste gore, v katere sem začel zahajati, in današnje gore so zelo različne. Posledice podnebnih sprememb opažam na vsakem koraku," se spominja in primerja Borut Peršolja. Včasih so gore zamrznile konec novembra, ko je zapadel prvi sneg, potem pa je zimska sezona ostala po navadi nespremenjena vse do 1. maja. Današnje zime so popolnoma drugačne, na krušljivost slovenskih gora, mehansko preperevanje, pa najbolj vplivajo prehodi temperature nad ledišče in podenj. Danes se tak prehod lahko zgodi večkrat v enem samem dnevu. Zato je v naših hribih bistveno več t. i. zapadnega, tj. odkrušenega padajočega kamenja, kar vpliva tudi na varnost obiskovalcev. Na nekaterih zahtevnejših plezalnih poteh je danes čelada obvezna vse leto. Če k temu dodamo še poletno vremensko dogajanje, ko je mesečna količina padavin sicer približno enaka kot pred desetletji, ne smemo zanemariti intenzivnosti padavin, saj zdaj lahko celomesečna količina padavin pade v nekaj urah, siloviti nalivi pa močno spirajo kamenje. Včasih so te gorske poti spomladi očistili, danes pa je ta proces neustavljiv. Zato je za vse obiskovalce gora izjemno pomembno dobro poznavanje danosti slovenske pokrajine, saj vse te spremembe vplivajo na varnost, njihovo nepoznavanje pa pogosto privede do nesreč.

Vrh ni dolina

"Pred sto leti je bilo za človekovo udejstvovanje v gorah značilnih le šest dejavnosti, hoja, lov, smučanje in podobne, danes pa jih seznam obsega več kot sto," ponazori Peršolja. To, da veliko ljudi hodi v naravo, je seveda zelo dobrodošlo, a pogosto pri tem pozabljamo, da gorništvo pomeni usposobljenost, proces usposabljanja pa je postopen. V gorništvu je močno poudarjena razlika med vrhom in dolino, življenje na gori je namreč nekaj povsem drugega kot v dolini. "Pohodništvo pa skuša te razlike zakriti. Z mehko, tiho urbanizacijo gorskega prostora skuša dolinske navade in dolinsko infrastrukturo prenesti visoko v gore. Mislim, da je to zelo slabo," je kritičen Peršolja.

Kaj danes naravo v gorah najbolj ogroža?

"To, kar dela slovensko šolo gorništva posebno, je dejstvo, da smo imeli naravovarstvene vsebine že v prvem gorniškem učbeniku Na planine, ki ga je leta 1921 izdal Josip Kunaver in v njem eno od poglavij namenil prirodi," povzame Peršolja. Te vsebine so se v gorniškem sistemu usposabljanja obdržale vse do danes. Peršolja se spominja, kako so spoznavanje in varstvo gorske narave oziroma geografijo gorskega sveta vnesli v vse programe gorniških usposabljanj; od usposabljanja najmlajših v programu Ciciban planinec pa vse do usposabljanja alpinističnih inštruktorjev in markacistov. Danes žal opaža opuščanje tovrstnih vsebin, čeprav je znanje o gorski naravi pomembno, saj se iz koraka v korak proti vrhu gore prepletajo vse. Leta 1978 je bila odmevna akcija planinske organizacije Odnesimo smeti v dolino. To je bilo v času, ko so bile smeti v gorah velika težava. Danes Borut Peršolja z gotovostjo trdi, da so prav mladi zaslužni za to, da so naše gore čiste. Pojavile pa so se nove težave. "Večina jih ostaja skritih, povezane pa so predvsem z apnenčastim površjem in s kraškim pronicanjem podzemnih voda. Največji problem so planinske koče, zlasti z njimi povezano čiščenje odpadnih voda, pa tudi hrup, povezan z oskrbovanjem – marsikje namreč delujejo generatorji – poleg tega pa množični obisk, ki vpliva tudi na javni promet in mobilnost v dolinah," na najbolj žgoče probleme opozarja Peršolja.