Začel se je evropski teden zmanjševanja odpadkov. Tokrat poteka pod geslom Tekstilni odpadki so iz mode, s katerim želijo organizatorji opozoriti javnost na onesnaževanje okolja, ki ga povzroča tekstilna industrija.

V Evropi je tekstilna industrija poleg živilske industrije, gospodinjstev in prometa med največjimi onesnaževalci okolja, so opozorili na statističnem uradu. Za izdelavo ene majice s kratkimi rokavi se po podatkih statistikov porabi 2700 litrov vode.

V Evropi se na leto proizvede okoli dva milijona ton odpadkov iz tekstila, od tega petino v Italiji. V Sloveniji je v preteklem letu nastalo okoli 10.000 ton odpadkov iz tekstila, dodatnih 3000 ton smo uvozili, 4000 pa izvozili. Reciklirali smo skoraj dve tretjini predelanih odpadkov iz tekstila in pri tem proizvedli 6000 ton uporabnih snovi, kot so tekstili, usnje in različna vlakna, so navedli na statističnem uradu.

Visoka poraba vode za proizvodnjo tekstila

Tekstilna industrija je tretja največja porabnica vode ter peta največja porabnica naravnih virov in proizvajalka toplogrednih plinov, so v objavi ob Evropskem tednu zmanjševanja odpadkov zapisali v zbornici komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

Pri oblačilih in drugih tekstilnih izdelkih se premalo razmišlja o tem, kaj se bo z njimi zgodilo, ko se jim bo iztekla življenjska doba. Prav zato je tekstil in oblačila težko reciklirati – sestavljena so namreč iz več različnih materialov, kar otežuje recikliranje. "Zato je pomembno, da izbiramo oblačila in tekstil, ki sledijo načelom ekološkega oblikovanja," so opozorili.

Evropska komisija je pred časom pripravila strategijo za trajnostni in krožni tekstil, s katero želi prispevati k zmanjšanju tekstilnih odpadkov kot del širšega zelenega dogovora. Tekstilna industrija zaposluje več kot 1,5 milijona Evropejcev. "Je ključni dejavnik pri spodbujanju lokalnih delovnih mest in poslovnih priložnosti. Zato je pomembno, da se preusmeri v čim bolj trajnostno delovanje," so zapisali v zbornici.

Sorodna novica Hitra moda kriva za eno izmed najhitreje rastočih vrst odpadkov v EU in nasploh na svetu

Tekstil med najhitreje rastočimi odpadki

V okviru evropskega tedna zmanjševanja odpadkov se bodo po Evropi zvrstili številni dogodki, s katerimi bodo organizatorji promovirali zmanjšanje potrošnje, spodbujali ponovno uporabo izdelkov in recikliranje. Po podatkih zbornice bo v Sloveniji med 19. in 27. novembrom potekalo 88 akcij, ki jih pripravljajo komunalna podjetja, izobraževalni zavodi in različne nevladne organizacije.

Med sodelujočimi v aktivnostih so letos prvič tudi proizvodna tekstilna podjetja, kar kaže na zavedanje pomembnosti ustreznega ravnanja z odpadki in iskanje možnosti, kako te odpadke zmanjšati že v proizvodnih procesih, je na četrtkovi novinarski konferenci poudaril Sebastijan Zupanc iz zbornice komunalnega gospodarstva, kjer že sedmo leto koordinirajo aktivnosti evropskega tedna.

V zvezi s tekstilom je Zupanc na prvem mestu izpostavil odgovorno potrošnjo, torej da tekstilni odpadki sploh ne bi nastajali, na drugem mestu pa vidik ponovne uporabe. Tekstil namreč vzporedno z odpadno elektronsko opremo postaja najhitreje rastoči odpadek. Večji del njegove proizvodnje sicer poteka v nerazvitem delu sveta.

Lani več odpadkov na prebivalca, a več tudi recikliranja

Sorodna novica Povprečni Slovenec na leto zavrže 18 kilogramov oblačil

Lani je v Sloveniji nastalo 1541 kilogramov vseh vrst odpadkov (brez mineralnih) na prebivalca, kar je 111 kilogramov več kot predlani, a 450 kilogramov manj kot pred 10 leti. Stopnja recikliranja vseh odpadkov se je zvišala na 86 odstotkov, stopnja recikliranja komunalnih odpadkov na 60 odstotkov, kažejo podatki Sursa.

Obdelanih je bilo 1284 kilogramov odpadkov na prebivalca, kar je dva odstotka manj kot predlani in za skoraj 23 odstotkov manj kot pred desetletjem.

Stopnja recikliranja vseh vrst odpadkov (brez mineralnih) je znašala 86 odstotkov oz. tri odstotne točke več kot predlani in za 14 odstotnih točk več kot leta 2011.

Stopnja recikliranja komunalnih odpadkov je bila 60-odstotna ali eno odstotno točko višja kot v 2020. V primerjavi z letom 2011 je bila za skoraj četrtino višja; takrat je bila stopnja recikliranja komunalnih odpadkov 36-odstotna.

Stopnja odlaganja odpadkov (brez mineralnih) je bila skoraj petodstotna. To je bilo približno enako kot leto prej, po drugi strani pa za 14 odstotnih točk manj kot deset let prej.