Peter Svetina je pri obravnavi pobude posameznika v zvezi s postopkom priprave novele zakona o vodah – očitki so se v pretežni meri nanašali na prekratek rok za javno obravnavo predloga, na njegovo naknadno bistveno spreminjanje zunaj okvirov javne obravnave, na obravnavo predloga po skrajšanem postopku, pa tudi na vsebinsko spornost predlaganih rešitev – ugotovil kršitev ustave in neskladnost ravnanja ministrstva za okolje in prostor z Aarhuško konvencijo in zakonom o varstvu okolja, so sporočili iz njegovega urada.

Zato je Svetina ministrstvu predlagal, da v nadaljnjih postopkih normativnih sprememb dosledno zagotovi celostno pripravo predlogov predpisov in da v javno obravnavo posreduje izključno medresorsko usklajene predloge predpisov. Predlagal pa je tudi, da se v okviru potekajoče javne obravnave celostno, strokovno argumentirano in podkrepljeno opredeljuje do podanih pripomb in mnenj ter da ne nazadnje zagotovi dovolj dolgo javno obravnavo posameznega predpisa, najkrajši rok pa še posebno z vidika specifike normativne ureditve varstva okolja uporabi zgolj in samo izjemoma.

Ministrstvo "mnenja in predloga varuha ni sprejelo"

"Iz naknadno prejetih obširnih pojasnil ministrstva za okolje in prostor je razbrati, da to mnenja ter predloga varuha ni sprejelo," je v sporočilu za javnost še zapisal varuh. Pojasnil je, da je ministrstvo v pojasnilih pretežno ponovilo že podana pojasnila, se sklicevalo na pozneje vložena dopolnila k zakonskemu predlogu v zakonodajnem postopku ter na naknadno podana pojasnila glede svojih stališč na odborih ter v okviru medijskih soočanj.

Potencialna možnost spreminjanja predloga zakona v DZ-ju ne odrešuje predlagatelja, da že v osnovi pripravi dober osnutek

Po varuhovem mnenju imajo naknadne dopolnitve predlogov predpisov v demokratični parlamentarni demokraciji z vidika zagotavljanja višje stopnje njihove legitimnosti in širše družbene sprejemljivosti vsekakor svoje nesporno mesto. Vendar potencialna možnost, da se v naknadnem postopku v DZ-ju predlog predpisa v bistvenem spreminja, ne odrešuje predlagatelja tega predpisa, da že v samem začetku pripravi celosten, strokovno usklajen in dobro pretehtan osnutek predpisa, ki bi tako še pred vložitvijo v zakonodajni postopek užival širšo podporo.

"Celostno predhodno medresorsko usklajen predpis, ki bi bil kot takšen dan v javno obravnavo z zadostnim rokom trajanja in tudi pod pogoji njene učinkovite izpeljave ter smiselnega upoštevanja pripomb, bi v glavnem ne zgolj zmanjšal možnost (in tudi potrebo) po naknadnih dopolnitvah, ampak bi hkrati zagotovil boljšo kakovost, višjo družbeno sprejemljivost, večjo legitimnost in ne nazadnje večjo (ustavno) trdnost predpisa," je prepričan varuh.

"Nobena korist, potencialno izhajajoča iz (pre)hitrega sprejemanja odločitev, namreč ne more odtehtati potencialne dolgoročne škode"

Varuh je še poudaril, da se je še posebno na področju določanja regulative varstva okolja in prostora, katere bistveni sestavni del je tudi normativna ureditev varstva voda, treba vselej izogibati rokohitrskemu sprejemanju odločitev. "Nobena korist, potencialno izhajajoča iz (pre)hitrega sprejemanja odločitev, namreč ne more odtehtati potencialne dolgoročne škode na okolju in zdravju, nastale zaradi pomanjkljive, strokovno neusklajene, nedomišljene in tudi potencialno protiustavne ureditve," je navedel.

DZ je novelo zakona o vodah sprejel konec marca, trenutno pa poteka zbiranje podpisov volivcev za referendum o njej.