Potem ko je v četrtek veter iz obale Atlantskega oceana najprej zadel obalo Velike Britanije in kasneje dosegel severno obalo Francije, Nizozemsko in Nemčijo, nato pa se je pomaknil na Poljsko in Češko.

Ohromljena Nemčija
Tudi v Nemčiji je umrlo deset ljudi, železniški promet pa zaradi podrtih dreves in poplav, ki jih je povzročilo obilno deževje, še vedno stoji. Kaj takega v Nemčiji ne pomnijo, na tisoče ljudi je noč preživelo na postajah, mnogi so spali kar na vlakih. V Berlinu je veter odtrgal dve toni težek nosilec na le nekaj mesecev stari glavni železniški postaji, zaradi grožnje, da se bo podrlo celotno stekleno pročelje, so morali postajo evakuirati. Po podatkih vremenoslovcev je Kyrill (v stari grščini "gospod"), ponekod dosegel celo do 202 kilometra na uro. Več dni bo trajalo, da bodo imela vsa gospodinjstva spet elektriko, v številnih deželah pa ni bilo pouka.

O smrtnih žrtvah poročajo tudi iz Nizozemske, Češke, Poljske in Francije, medtem ko je v Avstriji Kyrill povzročil le precej gmotne škode, tako kot v Nemčiji in Veliki Britaniji pa je tudi v teh državah močno ohromljen promet. Šest ljudi je v neurju umrlo na Poljskem, pet na Nizozemskem, trije ljudje so umrli na Češkem, v Franciji in Belgiji pa sta umrla v vsaki državi po dva človeka.

V severni Avstriji naj bi močni vetrovi odkrili najmanj sto hiš, dva človeka pa naj bi bila tudi huje poškodovana. Več cest po državi je neprevoznih, okoli 130.000 gospodinjstev pa je ostalo brez elektrike. Na Dunaju veter ni povzročil večje škode.

Težave tudi v Sloveniji
Močan veter je nekaj težav povzročil tudi na severovzhodu Slovenije. Na območju Maribora, Ptuja in ponekod v Prekmurju so cestni promet ovirala podrta drevesa, prebivalci nekaterih območij pa so za zaradi poškodovanih napeljav nekaj časa ostali brez električne energije. Več dreves je veter izruval v Posavju, medtem ko je v Slovenski Bistrici in v Turnišču veter odkril strehe dveh hiš, je poročal Radio Slovenija.

Rekord na Kredarici
Veter se je zdaj že precej umiril, po nižinah je ponekod je še vetrovno, a brez posebnih odstopanj, v višjih legah pa piha veter s hitrostjo 70 kilometrov na uro. Največjo hitrost vetra, kar 162 kilometrov na uro, so slovenski vremenoslovci v četrtek izmerili na Kredarici. Po nižinah je na mariborskem letališču in v Murski Soboti veter dosegel hitrost 80, v Črnomlju 70, v Ljubljani pa 60 kilometrov na uro.

Najsilovitejša je v Sloveniji burja
Po besedah vremenoslovca Andreja Velkavrha v naslednjih dneh v državi ne pričakujemo več močnejših vetrov. Močan veter se pri nas pojavi skoraj vsako leto. Ker ima Slovenija zatišno lego, narava nanje ni dovolj pripravljena, zato se pojavlja nekoliko večja škoda na drevju. Tokratni veter v severovzhodnih delih države pa ni dosegel hitrosti, kakršne so občasne značilne za burjo na Primorskem. Najmočnejši vetrovi v Sloveniji so jugozahodni in severovzhodni, je še pojasnil Velkavrh.

M. R.